V zadnjem tednu sem kar krepko izstopila iz svoje varne cone in se družila z različnimi osebami, ki so blizu kulturnikom, politikom, gospodarstvenikom, in to večinoma leve politične provenience … Top tema? Bo R. Golob še dolgo predsednik vlade?

Potrebujemo tretjo pot, a je ne moremo imeti. Vsaka nova opcija se stopi z eno ali drugo obstoječo. Tretja pot se nam ne uresničuje niti z R. Golobom niti si je ne moremo obetati od kakšne desne različice, npr. od A. Logarja.

Premier Golob je lani jeseni »obljubil«, da nas ne bo zeblo in da recesije ne bo. Zeblo nas ni, smo se pa zelo drago greli. Upajmo, da je imel Golob prav tudi v zvezi z recesijo. Še Nemci so optimistični, recesiji, pravijo, so se izognili.

Imamo še enega poklicnega protestnika: Pavla Ruparja. Ne verjamem sicer, da bi zmogel konkurirati Jaši Jenullu, dosegel pa je, da se je nacionalna televizija neposredno vključila v njegov shod v Ljubljani.

Se počutite kdaj kot papiga, ki neprestano ponavlja iste stvari? Najpogosteje otrokom – to lahko, tega ne smeš! Otroci se vsaj kdaj odzovejo, upoštevajo, kar jim rečete. Drugače je s politiki, kar naprej ponavljajo isto: minister je politični človek in bo depolitiziral policijo!

Premier R. Golob ima več problemov s »svojimi« kot z opozicijo, pravi S. Šurla (Reporter). Koaliciji desnica in J. Janša nista nevarna, Goloba ogroža zakulisje! Še posebno zdaj, ko je opozicija dodatno izgubila krila, odkar M. Tonin ne ve, kam sodi. Ne bo skupaj z J. Janšo in ne bo skupaj z R. Golobom, razlaga. Najbrž tako Tonin in NSI ne bosta več v nobeni vladi.

Letošnje Prešernove nagrajence je z obiskom počastila »starleta« Tina Gaber, po novem uradna partnerica premierja Goloba. Tega sicer ni povedal, je pa pokazal. Radovedneži niso bili zadovoljeni, saj se je režiser televizijskega prenosa očitno dogovoril s protokolom in še kom, da se bo novemu uradnemu paru kamera čim bolj izogibala.

Vlada naj bi uredila plačni sistem v javnem sektorju, ki je prava zmešnjava. I. Kršinar je zadél žebljíco na glavíco, ko je zapisal (Reporter): »V Sloveniji je najlepše biti javni uslužbenec. Le redko kdo med njimi izgubi službo, plača redno prihaja, vsi so lepo organizirani v sindikate, in če plača ni dovolj visoka, zavzamejo ulice. V vladi R. Goloba so dobili odličnega sogovornika: malo zaropotajo in zagrozijo s stavko, pa se vse z njo lahko zmenijo.« Prav ima, to je dobro za tiste, ki hodijo v službo, delajo in živijo pa zunaj delovnega mesta! Žal jih je kar veliko. Drugi se pa mučijo in mučijo – bolj kot ne – zaman.

Od Roberta Goloba pričakujem sodobne prijeme in sodobno miselnost. Bo to vnesel v reforme?

Televizijski pogovori z R. Golobom in J. Janšo so dobra podlaga za analizo dela voditeljev in obeh politikov. Gledati je treba vsaj dve televiziji, da dobimo širšo sliko; zdi se, da več izvemo na komercialni kot na nacionalni televiziji, bistvena razlika pa je, da se na nacionalki bolj »pritlehnim« temam, kot so npr. domnevni posli R. Goloba na Kosovu in njegovo druženje z morebitno novo partnerico, bolj kot ne izognejo.

Bolj absurdnih protestov v vsej svoji dolgi kilometrini še nisem doživela, kot so bili protesti pacientov! Če jih ne bi organizirali poklicni protestniki, bi še razumela … Če ne bi kup ljudi obupano iskal zdravnika, bi bilo vse skupaj še zabavno, tudi sicer je bila prava tragikomedija: ne protestiramo proti vladi, protestiramo za javno zdravstvo.

Komaj čakam leto 2024! Takrat bo vse bolje! R. Golob bo letos marsikaj reformiral! Naj gredo reforme v pravo smer, podprli ga bomo z vsemi štirimi! Upam, da ve, da ne sme zgrešiti, saj bomo potem to vsi čutili in – kriv bo. Malo nas skrbi, da je ob napovedi sprememb Golob takoj dodal: ne more obljubiti, da bodo vse reforme uspele, zagotovo pa se jih bodo lotili.

Za odhod notranje ministrice T. Bobnar se razkriva vedno več razlogov. In očitno niso bili direktno krivi le kadri J. Janše (s šefom policije B. Lindavom sta jih menda zamenjala približno 67, je povedal R. Golob); bolj krivi so bili namigi slovenske policije, da prenos varovanja predsednika vlade in njegove družine s policije na generalni sekretariat vlade ni najboljša odločitev. In T. Bobnar je očitno stopila na njihovo stran.

Ko sem bila na predstavitvi knjige Zvezdane Mlakar in Roka Smoleja Pogovori, ki so mi spremenili življenje, sem morala znova veliko razmišljati o nacionalni televiziji. Zanimivo, da so se domala vsakokratni novi TV-oblastniki vselej najprej lotili razmeroma uspešnih programov in oddaj.

O predsedniških volitvah smo v bistvu že domala vsi vse povedali. Zanimiva je morda le še statistika: v prvem krogu so levi in sredinsko levi kandidati dobili 538 tisoč glasov, v drugem je za N. Pirc Musar glasovalo dobrih 480 tisoč volivcev. Desna kandidata sta v prvem krogu dobila 334 tisoč, za A. Logarja pa je v drugem krogu glasovalo dobrih 411 tisoč volivcev.

Ko bo izšlo to besedilo, bomo vedeli, kdo bo na vrhu slovenske države.* Po anketah sodeč, bo to N. Pirc Musar. Če bo predsednik A. Logar, bi si želela, da bi bil takšen, kot smo ga spoznali v predvolilni kampanji, spravljiv in vključujoč tudi drugače misleče. Če bo to N. Pirc Musar, pa bi si želela, da bi presegla preteklo ravnanje: četudi ni bila v nobeni stranki, nisem zaznala, da se ne bi praviloma vselej postavila na eno stran, celo bolj, kot bi bila v kateri od levih strank.

Kaže, da bo tokrat kar uspelo spremeniti ustavo. Potrebna večina se bo našla za to in ono spremembo. Volilno zakonodajo smo spreminjali leta, a le malenkosti. Volilni sistem je vsaka stranka skušala postavljati in spreminjati »po svoji meri«, da bi od njega imela čim več koristi. Čeprav manj, je še vedno tako.

Vsakokratne volitve imajo svojo vsebino, povedo marsikaj o politiki in o nas. Tokratni prvi krog predsedniških volitev je povedal, da je skorajda polovici državljanov, volivcev vseeno, da jih ne zanima, kdo bo predsednik, četudi je zdaj volilo več ljudi kot leta 2017.

Odločitev Bruslja, da bo poskrbel, da cene energije ne bodo previsoke, je zapletena in tudi negotova, toda premier Golob je kar zadovoljen, četudi s svojim stališčem skupaj s 14 drugimi ni povsem uspel. Sodeč po poročanju tujih medijev, povsod niso tako zadovoljni. Dinamični cenovni koridor, solidarnost, skupne nabave …

Bolj spremljaš medije, manj veš, pri čem si. Dvomi so na vsakem koraku: ne sklepajte pogodb do konca meseca, potem bo vse bolje, pravi premier Golob in napoveduje, da ne bo tako hudo, kot je mislil. Tudi minister Han pravi, da ni skrbi …. Gospodarstvo pa že odpušča delavce, ker naj ne bi moglo plačevati predrage energije; hudo je ne glede na to, če to izkorišča za kadrovsko racionalizacijo. Poleg tega skrajšujejo delovni čas in ponekod pošiljajo delavce na t. i. čakanje.