Tako premier Golob o novem notranjem ministru B. Poklukarju – dokaj demagoško. Razlika je le v tem, ali politika imenuje laika, nesposobneža ali strokovnjaka, poznavalca, človeka s širino in znanjem. Če bi bil namen odločevalca, da imenovani dela zgolj strokovno, bi npr. ne zamenjal T. Bobnar, za katero so domala vsi zatrjevali, da je strokovna; očitno pa premalo politična. Skratka – papagaj pravi – nič hudega, če je minister politik, saj drugače ne more biti, naj bo le človek z znanjem in pokončno držo, ki ga bo mogoče spoštovati.
Za policiste pa velja, da delajo strokovno, da so pravični. Kar mene zadeva, zaslužijo moj poklon. V mnogih desetletjih nisem imela niti ene slabe izkušnje z njimi! No, odstopljena ministrica T. Bobnar je bila prav tako ministrica političarka, ki pa je preveč razmišljala s svojo glavo. In predsednica N. Pirc Musar je prijetno presenetila, da jo je vendarle povabila v svoj kabinet!
Slovenska politična scena razdvaja, povezuje, združuje. Svoboda ima LMŠ, SAB, Desus na pol, SDS pa ima Kanglerja in novo SLS, stare pa tako skorajda ni več. Omanovo, Podobnikovo … SLS vodi Marko Balažic? Kdo je že to? T. Fajon se očita, da stranko SD pelje navzdol namesto navzgor. Že nekaj časa. Fajonova sicer trdi, da stranko in njo kritizirajo tisti, ki niso dobili, kar so pričakovali: »Stranko čistimo, in to marsikoga boli«. No ja, da je ne bodo očistili do dna. Lahko pa bo šla v zavetje Svobode?
Mediji najraje omenjajo, da je bil R. Golob v Planici s svojo starleto T. Gaber. Kakšna nesramnost! Golobu marsikateri mediji in še kdo očitajo ljubezen. Pa kaj! Če je Bill Gates na novo zaljubljen, je lahko tudi Golob!
Igor Lukšič, ki sicer večinoma dokaj smelo komentira politično dogajanje in tudi lastno stranko SD, ki jo je nekoč vodil, pravi, da je levica (tudi v Evropi) izgubila svoj fokus, da se, predvsem SD, preveč ukvarja s kapitalom in kadrovanjem, da nima odgovorov na sodobne izzive, zagovarjati bi morala delitev dobička na temelju dela, znanja, vložka, ne na podlagi lastnine in rent (Delo).
To vsekakor drži, a odgovorov nima niti desnica. Vendar pa slovenska levica ni podobna evropski: lastnino in kapital je v zadnjih desetletjih v Sloveniji obvladovala mnogo bolj in bolje kot desnica; res pa je to znala početi bolj »od zadaj«, čim bolj prikrito in bila pri tem dokaj osamljena, dokler je bila desnica negotova, idealistična, naivna in manj sposobna, dokler se vsega in še česa ni naučila od levice. Tudi kadri so levico zanimali še bolj kot zdaj in so to tudi uspešno »uravnavali« (vsaj zase). Zdaj izgublja pozicije, moč in gotovo tudi fokus. Jim bo vse to postopoma prevzela Levica? L. Mesec potrebuje še nekaj kilometrov, a priznati je treba, da je Mesec bliže SD kot Levici, npr. po meri M. Kordiša.
Prav imajo tisti, ki zatrjujejo, da se je Levica odmaknila od svoje prvotne, bolj skrajne podobe. Najbolj očiten znak, da je Levica zelo daleč od tistega, kar je bila, je podpora noveli zakona o finančni upravi, ko lahko dacarji kar brez sodnega nadzora močno posegajo v zasebnost posameznika in njegovo lastnino. Stara Levica tega ne bi nikoli naredila! Je morda računala na varuha človekovih pravic P. Svetino, da bo sprožil ustavno presojo novele? Obljube ni izpolnil. Mesec pravi, še vedno smo isti, a »v življenju se stvari spreminjajo, menjajo se oblačila in videz«. Življenje je kompromis! Tudi politika je kompromis, je umetnost možnega. In Levica se je očitno odločila odreči svojemu skrajnemu uporništvu.
Zdaj se Mesec loteva upokojencev! Želimo si, da bi ga direktor pokojninskega zavoda Marijan Papež zmogel postaviti na realna tla, da ne bo skušal vsega postaviti na glavo. Vztrajati pa je treba, da mora vsak, ki dela štirideset let, dobiti pokojnino, ki mu omogoča človeka vredno življenje. Kdor je oz. bo delal manj časa, zanj naj poskrbi sociala oz. država! In če se delavec in delodajalec odločita, da delavec dela tudi po tem, ko izpolni pogoje za upokojitev, bo s tem vsaj delno »podaljšal« delovno dobo, kar bo gotovo tako ali drugače neizbežno. A odločiti se morata oba, skupaj, ne le delavec, kot je praviloma zdaj. Pri plačah in pokojninah smo ujetniki v pajkovi mreži, pravi Golob, ena poteza podre drugo in potem ni izhoda. Zdaj to ve, tudi premier!
Ljerka Bizilj
Sicer pa bi bilo že kar bogokletno, da tako kot vsi ne pohvalim otvoritvene slovesnosti v Planici. Je tudi to režiral plesalec in koreograf? Miha Krušič? Tako dobre povezanosti folklore, klasike, sodobnosti, domoljubnosti in še česa v nekem plesno-glasbenem spektaklu še nisem videla! Laibach, Siddharta, baletniki, Avseniki, DJ Umek … Prepleteni v kvalitetni performans, brez osladnosti in kakšne pritlehnosti. Res vrhunsko! Laibach klasika! Triglav, moj dom! Po tem spektaklu bo zelo težko zasnovati kakršnokoli državno proslavo.
In na slovesnosti ni manjkal niti premier R. Golob! Mediji najraje omenjajo, da je bil v Planici s svojo starleto T. Gaber. Kakšna nesramnost! R. Golobu marsikateri mediji in še kdo očitajo ljubezen. Pa kaj! Če je Bill Gates na novo zaljubljen, je lahko tudi R. Golob! Paparaci Gatesa ujamejo z novo damo predvsem na športnih dogodkih. Res pa je, da Gates najbrž na državne proslave ne hodi
Golob naj ima samo še naprej rad svoje otroke in naj lepo skrbi zanje! In naj ga ljubezen ne ovira pri vodenju vlade in države, naj ga upočasni pri obljubah, ki jih ne more izpolniti, naj ga vodi k modrim odločitvam in ne k prehitremu ukrepanju. Za J. Janšo smo pogosto zapisali: preštejte do deset, do dvajset, preden kaj rečete ali tvitnete. Enako velja za R. Goloba. V Planici je premier blestel bolj kot v parlamentu, karkoli je rekel, drži!
