Ponavljajo se isti vzorci znotraj RTV in v politiki: leva bi zdaj rada v imenu demokracije obvladala novinarje tako, da jim ponuja pomoč, desna, ki se je dokopala do upravljavske prevlade, skuša ohraniti moč, novinarji pa v imenu demokracije in svobode skušajo rešiti svoje večno notranje nezadovoljstvo in iskanje idealne »novinarske svobode«.
Marsikaj je narobe, a nič ne bo tako, kot si predstavljajo. Notranji problemi bodo, in to kljub morebitnemu novemu vodstvu in nekajmesečnem zadovoljstvu, ostali.
Televizija in njeno vodenje oz. obvladovanje ni problem le v Sloveniji, tudi v marsikateri evropski državi je enako ali še huje. Italijanski primeri, da z novo oblastjo določene voditelje, urednike oz. direktorje odslovijo, so dokaj pogosti. Mesarjenje po medijih je pač del politične gimnastike, a na srečo je zdaj veliko medijev …
Dobro je, če zakonodaja lomastenje po medijih vsaj ublaži, saj ga ukine težko; še pri zasebnih medijih ne gre brez politike. Seveda ne pričakujem, da bi bila slovenska politika, polna srda in groženj, tega sposobna. Če se še tako zelo ne moremo strinjati z marsikatero programsko in drugimi potezami programskega sveta (PS) RTV in vodstva RTV, se tudi z namerami in ravnanjem oblasti do RTV ne moremo.
Kakšen šov bi bil šele v Sloveniji, če bi npr. ta privilegij izbora za Evrovizijo imel POP TV! Njihov direktor B. Čakarmiš bi v Liverpool spravil vso Slovenijo.
Golob pred kratkim: žal mi je, da se nismo lotili RTV najprej politično! Kakšne besede! Politik se medija loti vselej politično, četudi za to uporabi pravo. Tokrat koaliciji in Golobu (še) ni uspelo, ker so se ga lotili amatersko. Kakšen zakon! In spravili so ustavno sodišče v skrajno neprijeten položaj, tudi njim naklonjene sodnike, ki morajo zdaj samo paziti, da se ne blamirajo pred Evropo in najbrž pred njenim sodiščem.
Zakon, ki mu še vedno večina pravi Grimsov zakon iz leta 2005, je imel za politične manevre vendarle rahlo varovalko. Del programskega sveta je parlament vsaki dve leti zamenjal, tako da nobena politična opcija, skupaj z vselej politično opredeljenimi svetniki iz civilne družbe, ni mogla prevladati dlje kot dve leti. Na kadrovske rokade se je praviloma vselej počakalo na iztek mandata.
Da bi pa parlament predčasno odstavljal svetnike? Spominjam se, ko sva z M. Potrčem nekoč kramljala o svetnikih, s katerimi niso bili zadovoljni, njemu in SD niti na misel ni prišlo, da bi karkoli zakonsko spreminjali in prehitevali čas in zakonodajo. In zdaj kar s parlamentarno večino odstavljati svetnike RTV? Upam, da so oblastniki dobro premislili, kaj delajo. In da z usmerjanjem k RTV ne skušajo prikrivati večino drugih problemov!?
Na žalost se politika vpleta v vse, tudi v zabavni program nacionalke. Mojca Škrinjar, nekdanja poslanka SDS, je prepričana, da Evrovizije in teh stroškov ne potrebujemo, da je ves ta šov odsev gnilega kulturnega marksizma v Evropi. Vsakdo ima pravico do svojega mnenja.
Pa se nasprotniki tega »gnilega odseva« zavedajo, da se enkrat letno »nepolitično« zbere na enem mestu vsa Evropa? Tako je samo še v Evropskem parlamentu in na športnih svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. In dogodek spremlja domala ves svet!
Sicer so televizijci tudi letos premagali »negodovalce«, češ kaj je nam potrebna Evrovizija! Sami stroški! Tako in tako ne moremo nikamor prilesti! Domala vsako leto ista pesem! V kot, skriti se v svoj fevd, v svoje proteste, v politično vojno, program, poslanstvo nacionalne radiotelevizije – to seveda ni pomembno.
Res, 60 tisoč evrov kotizacije je bilo že pred leti treba prispevati evropski radioteleviziji, da si sploh lahko sodeloval. Evrovizija gotovo ni več to, kar je bila, ko so se na odru zvrstili pevci, odpeli in odšli. A da ne bi kdo mislil, da je bilo takrat pomembno samo dobro petje …
Zdaj je to spektakel, ne le pevski, izvajalski, ampak spektakel televizijske, video in še kakšne produkcije, tehnologije, koreografije, kostumografije, scenografije … Kakšen šov je bil v Liverpoolu! Vrhunsko! In če še pomislim, da na televizijah najpogosteje gledamo streljanja, poplave, potrese, je to res povsem zunaj sodobnega televizijskega konteksta.
Kakšen šov bi bil šele v Sloveniji, če bi npr. privilegij izbora za Evrovizijo imel POP TV! Njihov direktor B. Čakarmiš bi v Liverpool spravil vso Slovenijo! In tudi na nacionalki se ne morejo kar zabarikadirati v drugo klet RTV in čakati, da se, tudi s pomočjo politike, dokončno pokopljejo! Zato bi bilo prav ohraniti in celo obogatiti Emo, vsakoletni izbor za Pesem Evrovizije.
Joker Out – super, a naj zmagajo v boju z drugimi. Poslanstvo nacionalne televizije namreč je, da spodbuja ustvarjalnost, tudi tovrstno, da ustvarjalcem in izvajalcem omogoča merjenje med sabo, promocijo … Kot je npr. šport, kot so svetovna, evropska prvenstva, olimpijske igre. Evrovizija so nekakšne olimpijske igre glasbenih in televizijskih ustvarjalcev. In prav je, da je Slovenija zraven.
In v slovenske medije in RTV se ne vpletajo le domači politiki, celo tuji! Kako nespametno, dobesedno predrzno je bilo šele od podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove, da je marca letos obiskala predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta! Sodišču je vzela kredibilnost.
Če bi/bo sodišče spremenilo t. i. zadržanje dela novele zakona o RTV, bo večina verjela, da je to storilo zaradi takšnih in drugačnih pritiskov. In kaj neka Jourova misli, da lahko kar tako pride in vpliva, celo odloči!? Stvari naj potekajov okviru zakonodaje, ne pritiskov.