Na volitve sta bili najbolje finančno pripravljeni Svoboda in SDS: lani je Svoboda pridobila skoraj 3,3 milijona evrov, SDS pa skoraj 2,6 milijona evrov, največ seveda z javnimi sredstvi. Po drugi strani so Demokrati Anžeta Logarja večino denarja prejeli od zasebnih donatorjev.

Razkrivamo tudi, kakšni so prihodki društev in inštitutov, ki veljajo za sivo cono strankarskega financiranja. Državni zbor pa je že razdelil skoraj šest milijonov letošnjih proračunskih sredstev za delovanje strank in še dva milijona evrov za strokovno pomoč poslanskim skupinam.

Jure Klobčar

Za sofinanciranje političnih strank bo državni zbor letos namenil 5.932.280 evrov, od tega 5.692.280 evrov za stranke, 240.000 evrov pa za njihove podmladke. Od volitev dalje bo za financiranje strank skupno namenil 4.598.501 evro.

Do državnega sofinanciranja so upravičene stranke oziroma liste, ki so na volitvah prejele najmanj en odstotek glasov, dodatna sredstva za delovanje mladinskih organizacij pa Svoboda, SDS, NSI, SLS in SD. Podmladke imajo tudi Levica, Demokrati in Resnica, vendar še niso pridobili državnih sredstev.

Svobodi in SDS po več kot 1,2 milijona evrov do konca leta

Največ sredstev bosta prejeli Gibanje Svoboda in SDS, prvo 136.150 evrov mesečno oziroma 1.265.455 evrov do konca leta, druga pa 132.627 evrov mesečno oziroma 1.232.715 evrov do konca leta. Skupna lista NSI, SLS in Fokus bo prejela 47.947 evrov mesečno oziroma 445.653 evrov do konca leta (od tega NSI 35.264 evrov mesečno, SLS 7.729 evrov mesečno, Fokus 4.954 evrov mesečno).

Robert Balen

SD bo prejemala 36.784 evrov mesečno oziroma 341.899 evrov do konca leta, Demokrati Anžeta Logarja 33.856 evrov mesečno oziroma 314.677 evrov do konca leta, skupna lista Levica in Vesna 29.531 evrov mesečno oziroma 274.484 evrov do konca leta (Levici pripada 66,5 odstotka, Vesni pa 33,5 odstotka sredstev), Državljansko gibanje Resnica pa 28.652 evrov mesečno oziroma 266.308 evrov do konca leta.

Med neparlamentarnimi strankami bodo sredstva iz proračuna državnega zbora prejemale še Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča (18.016 evrov mesečno oziroma 167.455 evrov do konca leta), Piratska stranka Slovenije (15.003 evre mesečno oziroma 139.451 evrov do konca leta) in Slovenska nacionalna stranka (14.473 evrov mesečno oziroma 134.526 evrov do konca leta).

Do volitev so stranke prejemale sredstva na podlagi rezultatov prejšnjih volitev. Svoboda je mesečno prejemala po 198.454 evrov, SDS 115.328 evrov, NSI 36.234 evrov, SD 35.427 evrov, Levica pa 23.201 evro. Resnica je prejemala 16.082 evrov, Pirati 10.638 evrov, Naša dežela 10.030 evrov, SNS 9.989 evrov, Vesna 9.376 evrov, Demokrati (po združitvi s stranko Konkretno) 7.525 evrov, SLS 4.999 evrov, Zeleni 3.080 evrov, Nova socialdemokracija 925 evrov, Naša prihodnost in Stranka generacij pa po 5.467 evrov mesečno.

Šimen Zupančič

Skupaj bo letos Svoboda prejela več kot 1,8 milijona evrov, SDS 1,5 milijona evrov, NSI in SLS (ter Fokus) skupaj več kot 557 tisoč evrov, SD skoraj 438 tisoč, Demokrati več kot 335 tisoč evrov, Levica in Vesna več kot 362 tisoč evrov, Resnica pa skoraj 310 tisoč evrov, če navedemo zgolj parlamentarne stranke.

Še dva milijona evrov za strokovno pomoč

Poleg tega bo državni zbor za strokovno pomoč poslanskim skupinam do konca leta odštel še dobra dva milijona evrov oziroma 2.157.700 evrov. Strankam oziroma njihovim poslanskim skupinam za vsakega poslanca pripada 23.974 evrov, in sicer Svobodi 695.259 evrov, SDS 671.284 evrov, NSI-SLS-Fokus 215.770 evrov, SD in Demokratom po 143.846 evrov, Levici in Vesni ter Resnici po 119.872 evrov, poslanski skupini narodnih manjšin pa 47.948 evrov.

Skladno z novelo zakona o političnih strankah lahko stranke do 70 odstotkov sredstev, namenjenih za strokovno pomoč poslanskim skupinam, porabijo za svoje delovanje in poslovanje, vendar pa morajo poslanske skupine višino sredstev, ki jih bodo prenesle na stranko, sporočiti generalni sekretarki oziroma generalnemu sekretarju državnega zbora. Če poslanske skupine ne porabijo vseh dodeljenih sredstev, se ta vrnejo v proračun državnega zbora.

Jure Klobčar

Stranke imajo tudi pravico, da nekatere svoje strokovne sodelavce zaposlijo v poslanskih skupinah, ti pa praviloma ne delajo zgolj za poslance, ampak (pretežno) tudi za stranko. Vsaka poslanska skupina ima pravico do sekretarja, svetovalca za odnose z javnostmi, tri strokovne sodelavce in vodjo pisarne ali referenta ter na vsakih osem poslancev še po enega referenta. Poslanska skupina, ki ima več kot osem poslancev, je upravičena še do dodatnega strokovnega sodelavca na vsakih pet poslancev.

Prejšnji ponedeljek je bilo v poslanski skupini Svobode 24 zaposlenih, enako število tudi pri SDS, pri NSI-SLS-Fokus osem, pri SD devet, pri Demokratih sedem, pri Levici in Vesni šest, pri Resnici še niso nikogar zaposlili, šest pa jih je zaposlenih v poslanski skupini narodnih manjšin.

Ker smo šele na začetku mandata, se bo število zaposlenih zagotovo še povečalo. Na začetku leta jih je bilo v poslanski skupini Svobode zaposlenih 27, v SDS 26, v NSI osem, v SD deset, v Levici osem, pri nepovezanih (Demokratih) osem in pri narodnih manjšinah pet.

Plakati že veliko pred kampanjo

Finančna poročila o stroških volilne kampanje za letošnje državnozborske volitve še niso znana. Med parlamentarnimi strankami so nam odgovorili le iz Levice, po njihovih navedbah so znašali 220 tisoč evrov.

Sašo Radej

V SD so nam odgovorili, da bo finančno poročilo pripravljeno po zaprtju volilnega računa, v Svobodi pa, da bodo natančni podatki o prihodkih in odhodkih razvidni iz zakonsko predpisanega poročila, ki bo javno objavljeno v predpisanem roku. Iz strank bodoče koalicije oziroma parlamentarne večine (SDS, NSI, Demokrati, Resnica) do zaključka redakcije nismo prejeli nobenega odgovora.

Dejansko se je volilna kampanja začela že pred uradno, ki po zakonu traja le mesec dni pred volitvami. V SDS večkrat pravijo, da se volilna kampanja za naslednje volitve začne dan po volitvah.

Tako lahko ob prometnih cestah vrsto let spremljamo plakate SDS, pred zadnjimi volitvami so skoraj vso Slovenijo s plakati prelepili še Demokrati Anžeta Logarja, pa tudi protivladni plakati ajdovskega podjetnika Aleša Štrancarja, ki sicer ni nastopal na volitvah (pred evropskimi volitvami leta 2024 je bil največji donator SLS), bolj zgodaj so bili tudi plakati Svobode, NSI, SD in Levice.

Toda stroški zanje ne bodo zajeti v finančnih poročilih o volilni kampanji, ampak med rednimi letnimi poslovnimi poročili strank, ki pa jih Računsko sodišče ne pregleduje redno in tako pozorno.

Jure Klobčar

Svobodi največ iz državnega proračuna, SDS pa iz občin

Vsekakor so bile v največji prednosti stranke z največ (proračunskimi) sredstvi. Po podatkih Ajpesa sta imeli lani največ prihodkov obe največji stranki. Svoboda je pridobila 3.286.650 evrov, SDS pa 2.597.420 evrov. Sledita SD z 1.107.382 evrov in NSI z 1.029.646 evrov celotnih letnih prihodkov. V Levici so zbrali 396.720 evrov, SLS 335.550 evrov, Resnica 214.133 evrov, Demokrati 189.857 evrov, Vesna pa 146.906 evrov.

Med neparlamentarci so Pirati zbrali 131.500 evrov, SNS 120.699 evrov, Prerod pa v dobrih dveh mesecih od ustanovitve 58.309 evrov, slednji izključno z denarnimi prispevki fizičnih oseb, saj do javnih sredstev še ni bil upravičen. Podobno tudi Fokus, ki je imel lani 4.099 evrov prihodkov, ki jih je zbral s članarinami in denarnimi prispevki fizičnih oseb.

Največ odhodkov so imeli v Svobodi (2.960.024 evrov) in SDS (2.431.343 evrov), sledijo SD (1.020.835 evrov), NSI (629.945 evrov), Levica (303.409 evrov), SLS (193.627 evrov), Resnica (171.124 evrov), Demokrati (164.391 evrov), Vesna (124.774 evrov), SNS (103.260 evrov), Pirati (73.648 evrov), Prerod (58.335 evrov) in Fokus (487 evrov). Največji presežek prihodkov nad odhodki so imeli v NSI (399.700 evrov), Svobodi (326.625 evrov), SDS (166.077 evrov), SLS (141.922 evrov) in SD (86.545 evrov).

Sašo Radej

Največji del prihodkov pri strankah večinoma predstavljajo javna sredstva. Svoboda je lani iz državnega proračuna prejela 2.613.398 evrov, SDS 1.552.768 evrov, NSI 649.395 evrov, SD 504.604 evre, Levica 262.290 evrov, Resnica 187.533 evrov, Vesna 130.647 evrov, SLS 89.918 evrov, Demokrati pa 48.646 evrov; slednji so državna sredstva pridobili z združitvijo s stranko Konkretno.

Pomemben delež denarja stranke pridobivajo tudi od proračunov lokalnih skupnosti, torej v občinah, kjer imajo svoje svetnike. Največ teh sredstev so zbrali v SDS, in sicer 631.990 evrov, Svoboda je zbrala 594.289 evrov, SD 344.365 evrov, NSI 258.366 evrov, SLS 206.222 evrov, Levica 59.580 evrov, Resnica 25.936 evrov in Vesna 5.401 evro. Sredstva iz občinskih proračunov stranke prejemajo tudi letos, z lokalnimi volitvami novembra pa se bodo bržkone oblikovala drugačna politična razmerja s finančnimi razrezi.

Donatorji Anžeta Logarja

Demokrati Anžeta Logarja so največ sredstev zbrali s članarinami in denarnimi prispevki fizičnih oseb. S članarinami so zbrali 30.840 evrov, s prispevki fizičnih oseb pa kar 110.371 evrov, največji donatorji pa so bili Mirko Požar, ki je prispeval 20.000 evrov, Primož Novak 19.000 evrov, Tadej Ostrc 13.990 evrov, Tine Novak 10.673 evrov, Eva Irgl 7.673 evrov, Anže Logar 5.173 evrov in Damjan Stanek 5.000 evrov.

Robert Balen

Več prispevkov fizičnih oseb so pridobili le v SDS (207.644 evrov), ki je zbrala tudi največ sredstev s članarinami (169.063 evrov). Za njimi so največ članarin pridobili v SD (98.319 evrov), NSI (78.784 evrov), Levici (49.911 evrov), SLS (26.318 evrov), šele nato v Svobodi (25.035 evrov). Vesna je zbrala 2.045 evrov, Resnica pa nima članarine.

Za SDS in Demokrati so največ prispevkov fizičnih oseb zbrali v SD – 79.388 evrov, sledijo Svoboda s 53.902 evroma, SLS z 11.052 evri, Vesna z 8.813 evri in Resnica s 662 evri. Matej Tonin je NSI daroval 5.970 evrov, Marko Balažic SLS 5.970 evrov, Damijan Bezjak Zrim pa SD 3.566 evrov. V Prerodu sta več kot polovico sredstev prispevala predsednik Vladimir Prebilič (14.000 evrov) in njegov oče Vladimir Prebilič starejši (16.000 evrov).

SDS je zbrala največ sredstev tudi iz lastne dejavnosti, in sicer 412.649 evrov, od tega 35.897 evrov iz premoženja, med drugim v nepremičninah na Trstenjakovi 2 in 8 najemajo svoje poslanske prostore vsi štirje njihovi evropski poslanci. Podobno imajo svojo poslansko pisarno evropskega poslanca na sedežu stranke tudi v NSI, ki so lani z vsemi najemninami iztržili 17.925 evrov.

Robert Balen

V SD so iz lastne dejavnosti pridobili 287.844 evrov, od tega je bilo 17.263 prihodkov od premoženja, 63.442 pa izrednih prihodkov. Največ služijo z oddajanjem svojih prostorov, med katerimi ni več vile na Levstikovi v Ljubljani, ki so jo leta 2024 prodali za 1,6 milijona evrov. V Svobodi pa so z lastno dejavnostjo zaslužili 162.446 evrov.

Obvodno financiranje strank

Siva cona financiranja strank so razna društva in inštituti, preko katerih širijo svoje ideje in jih lahko za razliko od strank financirajo tudi gospodarske družbe. Anže Logar je pred ustanovitvijo svoje stranke Demokrati ustanovil društvo Platforma sodelovanja, ki je lani imelo 12.500 evrov prihodkov, predlani pa 81.200 evrov. Sredstva so sodeč po poročilu, ki so ga poslali Ajpesu, pridobili z donacijami pravnih in fizičnih oseb, kar so lahko poleg posameznikov tudi podjetja.

Podobno so tudi nekateri veljaki SD ustanovili društvo za širjenje socialdemokratskih idej Progresiva (vodi ga nekdanja evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš), ki je lani zbralo 45.426 evrov, predlani pa 6.312 evrov. Del sredstev (2.640 evrov) so lani zbrali s članarinami in prispevki članov, 20.750 evrov iz donacij drugih pravnih oseb, 4000 evrov pa iz dotacij drugih fundacij.

Robert Balen

S SD je povezan tudi Inštitut 1. maj (kot lastnik je naveden Klemen Žibert, nekdanji glavni tajnik stranke), ki je lani imel 24.288 evrov, predlani pa 128.137 evrov poslovnih prihodkov. S SLS je povezan Inštitut dr. Antona Korošca (INAK), kot direktor je naveden Primož Jelševar, kot prokuristka pa Suzana Lara Krause; lani so ustvarili 29.777 evrov, predlani pa 59.698 evrov poslovnih prihodkov.

Precej več kot Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka (IJEK), ki je povezan z NSI, kjer ima tudi svoje prostore, kot lastnika pa sta navedena glavni tajnik stranke Robert Ilc in donedavni poslanec Jožef Horvat. IJEK je lani ustvaril 1.740 evrov, predlani pa 3.750 evrov poslovnih prihodkov.

Še precej manj poslovnih prihodkov je ustvaril Inštitut dr. Jožeta Pučnika (IJP), ki je povezan s SDS, sedež ima na Trstenjakovi 8, vodi pa ga Andreja Valič Zver. Lani je imel le 35 evrov prihodkov, zato pa jih je predlani imel 11.776 evrov.

Robert Balen

Vse skupaj pa je zelo malo v primerjavi z Inštitutom 8. marec, ki so ga ustanovili člani Levice, z direktorico Niko Kovač pa se je zelo zbližal tudi s Svobodo. Čeprav javno zatrjujejo, da niso strankarski, pa so v volilni kampanji zelo aktivno nastopali v korist strank odhajajoče vladne koalicije.

Lani je Inštitut 8. marec pridelal 613.651 evrov poslovnih prihodkov iz opravljanja dejavnosti negospodarskih javnih služb, dodatnih 1.000 evrov pa od opravljanja lastne dejavnosti. Kdo vse so financerji omenjenih zavodov in društev, pa iz poročil Ajpesa ni razvidno.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.