J. Janša je mladim, volilnim abstinentom in očitno tudi delu svojih zaveznikov »dal vodo«, nič več ne bo tako, kot je bilo! Referendum je bil tako tudi priložnost izpovedati ves svoj srd: na vlado, na virus, na vse, kar jim/nam je preobrnilo življenje v zadnjem letu in pol. Ali bo »prebujenje« trajalo dlje časa in se pokazalo tudi na volitvah? Nekaj vneme, zagrizenosti in upornosti bo gotovo ostalo. Kdo bo pobiral plodove? J. Janša ne, kdo od drugih – pa bodo pokazale najbrž šele volitve.

Letošnji julijski dnevi so precej drugačni kot tisti leta 1991, takrat smo bili polni vneme, kljub vojni nas je navdajalo upanje; skupaj s kolegi sem tekala prek barikad od RTV, najpogosteje do Cankarjevega doma ali vladnih in predsedniških prostorov v Ljubljani.

Ves teden smo se spominjali. 30 let! Hitro tečejo leta. Proslava je bila malce sladkobna in dolga, a ob taki priložnosti vam mora priti v oči kakšna solza, sicer to ni proslava. Za marsikoga je domoljubje nekaj neumestnega, drugim pa je lepo slišati slovensko himno še kje, ne le na športnih prireditvah. In skušali so popraviti izpad tona, ko je nadškof Šuštar pred tremi desetletji v tišini blagoslavljal lipo; zdaj jo je ljubljanski nadškof Stanislav Zore, čeprav nekje drugje, kot jo je nadškof Šuštar. So jo presadili ali pa na novo posadili …

Igor Bavčar mi je nekoč rekel: če bi ne bilo naju z Janezom Janšo, se sploh ne bi osamosvojili. Slišati je bilo dokaj samovšečno, del resnice pa najbrž le je v njegovih besedah: osamosvojili bi verjetno se, vprašanje pa je, kdaj, kako težko in s koliko žrtvami.

27. april, dan upora proti okupatorju, sprva dan Osvobodilne fronte, ki naj bi bila ustanovljena na ta dan leta 1941: državni praznik. Ko so ga preimenovali, smo razumeli, da bo to dan, namenjen uporu proti vsem napadalcem v drugi in osamosvojitveni vojni. A kakorkoli, najpogosteje je bil priložnost za politične prepire, razdvajanje, čeprav je v zadnjem letu običajne spore premagal covid, a že pojenjuje. Toda razdvojeni imajo zdaj priložnost, da pomagajo celiti rane, ki so ostale iz preteklosti, ne pa da stopnjujejo razkol.

Ljerka Bizilj, novinarka