Z davki je npr. brcnil prej na levo kot na desno. Se zaveda, da je z dohodnino povzročil razburjenje, dregnil v osir tistih, ki jih visoki davki na plače najbolj zadevajo – prevladujočih levih lastnikov in direktorjev, več jih je kot desnih. Lahko bi vlada kaj več povedala o davčni reformi, ki jo napoveduje, če ve, kaj bo storila. Morda bi, če ima dobre zamisli, s tem pomirila podjetnike in gospodarstvo?
Podjetnike, ki jih zastopa J. Pečečnik, je predsednica državnega zbora U. Klakočar Zupančič »ozmerjala«, češ da razmišljajo preveč kapitalistično, ker nergajo zaradi sprememb dohodninske oz. davčne zakonodaje. Seveda so ji zagovorniki »ozmerjanih« takoj prinesli na pladnju, da je na dunajski novoletni koncert poletela s falconom, kar naj ne bi bilo niti malo socialistično, kot je pred tem Pečečnik označil njeno razmišljanje.
R. Golob se pritožuje, da tej vladi nihče noče pripisati zaslug, da kovida ni več. Res je, kajti vlada je vse prepustila nam državljanom. In če smo se nekateri skoraj tri leta izogibali virusu, smo ga zdaj dobili, ko smo se povsem razpustili. In sami smo krivi! A na srečo je kovid precej bolj mil.
Golob ima problem, da se ga loteva del leve provenience, predvsem del levih medijev. Kdo ali kaj je za tem? SD? Levica? Zakulisje? Da, da. Marsikaj.
Moral pa se bo premier zamisliti ob javnomnenjski raziskavi Ninamedie, ki ugotavlja, da so anketiranci večinoma živeli bolje v letih 2020, 2021 kot leta 2022 in da so bile razmere lani bistveno slabše kot pred tem. A ni takrat razsajal kovid, živeli smo pod skrajnimi ukrepi in nekateri so glasno protestirali na ljubljanskih ulicah? Od leta 2017 anketiranci nikoli niso ocenili razmer tako slabo kot leta 2022. Od leta 2017 so bili na čelu vlade M. Cerar, M. Šarec in J. Janša. Tudi pričakovanja za naprej niso bila že dolgo tako slaba, kot so za leto 2023.
»Človeka zaznamujeta karakter in vizija, in ne svet, v katerem človek deluje,« pravi Golob (Dnevnik). Da, res je, a politika mora poleg karakterja in vizije zelo močno zaznamovati in usmerjati tudi svet, v katerem deluje – to pa so država in državljani, prostor in čas, v katerem smo. In res ni vse tako, kot bi moralo biti, to je treba pritrditi L. Mescu: v Sloveniji desetina državljanov plačuje skoraj polovico dohodnine. Torej se nas devet desetin bolj kot ne zgolj preživlja. In v kriznih časih so se bančne vloge državljanov povišale na prek 25 milijard evrov!
Je tudi to v rokah oz. na računih desetine, dvajsetine? Nas/jih krize bogatijo? SDH ima zdaj oz. upravlja 11 milijard evrov, državljani imamo v bankah dvakrat toliko … Navsezadnje so naš SDH vlada, premier in parlament! Fiskalni svet npr. že nekaj časa opozarja vlado, da je njeno proračunsko načrtovanje neustrezno, da predvideva prevelik proračunski primanjkljaj, kar preveč širi prostor za neupravičeno porabo.
Vsak premier, vsaka nova vlada ima svojo vizijo, in tako smo državljani kar naprej v prenavljanju, v reformah. Očitno veliko prenesemo. Le da ne bo na koncu obveljalo tisto: smo že mislili, da slabše ne more biti …
Sicer pa imajo mediji v bistvu še naprej dva glavna »objekta« za strožjo obdelavo: J. Janšo in R. Goloba. Obeh se pogosto lotevajo, pri Janši praviloma kaj dobrega ne vidijo, doslej pa so bili (razen izrazito desnih medijev) do Goloba dokaj prizanesljivi. A tega je očitno konec. Del »levih« medijev namreč postaja nervoznih – v Dnevniku so Golobu kar zagrozili : » … pazite, R. Golob in druščina, da vas ne zanese, kar vas že je, da nam nekaj bluzite o programu, zavezah in vrednotah, ki smo jih volili. Izvolili smo vas enostavno zato, ker smo bili proti J. Janši in njegovim prisklednikom. Basta!« (L. Magdalenc)
Nacionalni radio je prvim trem slovenskim politikom očital amaterstvo, populizem, diletantstvo. Ostre besede. Torej ima Golob problem, da se ga loteva del leve provenience, predvsem del levih medijev. Kdo ali kaj je za tem? SD? Levica? Zakulisje? Da, da. Marsikaj. To seveda priča, da del koalicije ni zadovoljen. Da ne bo treba Goloba začeti zagovarjati! Da mu ne bomo morali v bran stopiti tisti, ki mu sicer ostro gledamo pod prste? Težko je biti politik – kar dobrega stori za ene, je za druge slabo in obratno. Ne more biti vsem všečen; vsekakor je predmet kritike. Imeti mora zelo trdo kožo in močne živce!
Predsednica države N. Pirc Musar pa že spoznava bizarnost slovenske politične scene. Morala je opraviti loterijsko žrebanje o dolžini mandatov prihodnjih svetnikov RTV. Če ji pri Artaču v TV-satirični oddaji ne bi bilo treba brati novic, je pa dobro naredila, ko je zaradi žrebanja kroglic okrcala parlament in izvršno oblast in jima »naročila«, da naj ji nalagajo le tisto, kar z ustavo in zakoni predsednici »pritiče«. Prav ima. Res banalno.
Še bolj bizarno in tudi žalostno pa je dogajanje pred Zdravstvenim domom Ljubljana Bežigrad. Čakajoče paciente, ki so se že sredi noči postavljali v vrsto za zdravnika, je prišel mirit sam župan Z. Janković. Oštevilčene listke vsaj za dva dni naprej bi jim prinesel, da ne bi stali tam zaman! Ali pa se pozanimal pri Ajdovcih in Slovenjgradčanih, kako njim uspeva imeti urejeno zdravstvo. In slovenjgraška bolnišnica je celo blizu avstrijske meje, kamor hodi na precej bolje plačano delo veliko Slovencev. Dokaz, da je mogoče. In župan Janković velja za sposobnega župana?