Če bi izbirala med dogodki, ki so se me dotaknili v zadnjem času, je med njimi gotovo izjava dr. Janeza Šušteršiča, nekdanjega finančnega ministra: v državnih podjetjih naj direktorje imenuje minister; če direktor »zavozi«, naj gre in z njim še minister (Večer). Dobra zamisel, potem bi bilo morda manj mojih in vaših in več sposobnih na položajih. A podobne stvari se marsikdo spomni, če ni v politiki, ko jo bolj od daleč spremlja, ko pa je v njej, mu pač ne pridejo na misel.

Kar na drugem nacionalnem programu je bilo mogoče spremljati ustanovno sejo novega sveta RTV! In tudi drugo sejo. v. d. generalnega direktorja A. Graha W., ki je po zakonu moral sklicati sejo – kot sklicatelj na sejo ni prišel – ker menda ni bil povabljen oz. se nanjo ni povabil!? S tem da je na drugo sejo poslal namestnika U. Urbanijo, v. d. direktorja televizije, prvotnega vtisa ni mogel popraviti, še poslabšal ga je.

Ob prvi obletnici slovenske vlade je in je bilo pravzaprav vse povedano, izrečeno, skritizirano: neizpolnjevanje obljub, zaletavost, a energetsko krizo smo vendarle še kar dobro preboleli. In preživeli smo! Tudi vlada je. Premier je sicer zadovoljen s svojim vladanjem, L. Mesec pa se nič ne spreneveda in priznava svojo in vladno neizkušenost. Doslej je bilo kar precej prizanesljivosti, zdaj pa čakamo na rezultate!

Odločanje z večino je seveda dobrodošlo, omogoči hitro odločanje. Pa omogoča tudi kvalitetno odločanje? Soglasje, dogovarjanje, iskanje kompromisov je lahko dolgotrajno in naporno, pogosto nikogar ne zadovolji, a vendarle je odločitev na koncu mnogo bolj pomirjajoča in sprejemljiva za vse.

Težko je brati in poslušati številne komentarje o RTV, če ste bili del te ustanove več desetletji in zdaj na udobni razdalji spremljate, kaj se dogaja – in »pametujete«! Poznate vse pore, sistem, večino kadrov, miselnost, veste, kako »hiša« diha, kaj misli en del in kaj drugi …

Najbrž ima J. Janša prav, ko pravi, da M. Kučan, prvi predsednik Slovenije, s predlogom o postavitvi spomenika osamosvojitvi skuša popraviti dokaj negativističen odnos Levice do osamosvojitve. Bi Kučan lahko znova odigral pomembno vlogo, kot jo je, ko je bil še na vrhu zveze komunistov?

Ko sem tam po letu 1972 postala novinarska vajenka na televiziji, ki je bila v petem nadstropju današnje radijske stavbe, je bilo le nekaj dogodkov, ki so urednika, ki je v četrtem nadstropju igral šah ali karte, prisilili, da je prišel v peto nadstropje: dogodki, povezani s Titom, z zvezo komunistov ali velika nesreča.

Po letu dni vladanja R. Goloba so mediji dobesedno eksplodirali s kritiko njegove vlade oz. njegovih dejanj. Večino nas običajnih državljanov to skrbi. Ni in ni miru! Večina kritike pripisuje ne/uresničevanju obljub? Neobvladovanju RTV? Prepričana sem, da neobvladovanje RTV ni niti najmanj glavni razlog za upad popularnosti vlade.

Interpelacija vlade je bila sicer, kot so bile praviloma vse interpelacije, ne glede na to, kdo je bil na oblasti in interpeliran, arena, obmetavanje z blatom in samohvala. Samo upamo lahko, da je vse res, kar je govoril premier Golob, da je vlada v letu dni naredila veliko dobrega in še bo. Nič drugega si večina od nas ne želi!

Življenje je nekakšno odkrivanje Amerike oz. tople vode; v bistvu vse življenje spoznavamo, se učimo, kar so drugi že odkrili. Tako nas tudi oblast vedno znova preseneča – nas razveseljuje ali spravlja v obup!? Ravna premišljeno ali brezglavo?

V času, ko smo se in se še kar prevladujoče ukvarjamo z novo slovensko ljubezensko zgodbo premierja Goloba, fiskalni svet skrb vzbujajoče ugotavlja, da proračunski primanjkljaj marca znaša več kot štiristo milijonov evrov in je višji kot lani. Ekonomisti in Bruselj opozarjajo, da zaradi zdravstvenih in vojnih kriz ne bo več mogoče razmetavati denarja, da se pipce zapirajo. Za triletni proračun vlada sicer načrtuje znižanje proračunskega primanjkljaja, a ob vseh apetiti« se zdi to dokaj nerealno.

Je strastna, čustvena, zagovornica šibkih, tudi živali, borbena, čisto drugačna, kot jo nekateri vidijo, spoznala sta se prek njene sestre, zdaj ureja socialna omrežja za nekatera podjetja; skupaj živijo z njegovima dvema otrokoma, ločuje se, pravi predsednik vlade R. Golob o svoji partnerki Tini Gaber in o svojem zasebnem življenju. Top tema tedna!

V zadnjem tednu sem kar krepko izstopila iz svoje varne cone in se družila z različnimi osebami, ki so blizu kulturnikom, politikom, gospodarstvenikom, in to večinoma leve politične provenience … Top tema? Bo R. Golob še dolgo predsednik vlade?

Potrebujemo tretjo pot, a je ne moremo imeti. Vsaka nova opcija se stopi z eno ali drugo obstoječo. Tretja pot se nam ne uresničuje niti z R. Golobom niti si je ne moremo obetati od kakšne desne različice, npr. od A. Logarja.

Premier Golob je lani jeseni »obljubil«, da nas ne bo zeblo in da recesije ne bo. Zeblo nas ni, smo se pa zelo drago greli. Upajmo, da je imel Golob prav tudi v zvezi z recesijo. Še Nemci so optimistični, recesiji, pravijo, so se izognili.

Imamo še enega poklicnega protestnika: Pavla Ruparja. Ne verjamem sicer, da bi zmogel konkurirati Jaši Jenullu, dosegel pa je, da se je nacionalna televizija neposredno vključila v njegov shod v Ljubljani.

Se počutite kdaj kot papiga, ki neprestano ponavlja iste stvari? Najpogosteje otrokom – to lahko, tega ne smeš! Otroci se vsaj kdaj odzovejo, upoštevajo, kar jim rečete. Drugače je s politiki, kar naprej ponavljajo isto: minister je politični človek in bo depolitiziral policijo!

Premier R. Golob ima več problemov s »svojimi« kot z opozicijo, pravi S. Šurla (Reporter). Koaliciji desnica in J. Janša nista nevarna, Goloba ogroža zakulisje! Še posebno zdaj, ko je opozicija dodatno izgubila krila, odkar M. Tonin ne ve, kam sodi. Ne bo skupaj z J. Janšo in ne bo skupaj z R. Golobom, razlaga. Najbrž tako Tonin in NSI ne bosta več v nobeni vladi.

Letošnje Prešernove nagrajence je z obiskom počastila »starleta« Tina Gaber, po novem uradna partnerica premierja Goloba. Tega sicer ni povedal, je pa pokazal. Radovedneži niso bili zadovoljeni, saj se je režiser televizijskega prenosa očitno dogovoril s protokolom in še kom, da se bo novemu uradnemu paru kamera čim bolj izogibala.

Vlada naj bi uredila plačni sistem v javnem sektorju, ki je prava zmešnjava. I. Kršinar je zadél žebljíco na glavíco, ko je zapisal (Reporter): »V Sloveniji je najlepše biti javni uslužbenec. Le redko kdo med njimi izgubi službo, plača redno prihaja, vsi so lepo organizirani v sindikate, in če plača ni dovolj visoka, zavzamejo ulice. V vladi R. Goloba so dobili odličnega sogovornika: malo zaropotajo in zagrozijo s stavko, pa se vse z njo lahko zmenijo.« Prav ima, to je dobro za tiste, ki hodijo v službo, delajo in živijo pa zunaj delovnega mesta! Žal jih je kar veliko. Drugi se pa mučijo in mučijo – bolj kot ne – zaman.