Reporter
E-novice
Digitalna naročnina
Reporter
Naroči

Filip Flisar z novim podkastom: kje vse smo Slovenci naravni prvaki


Nekdanji svetovni prvak in danes podjetnik Filip Flisar se podaja v vlogo kot voditelj podkasta Naravni prvaki.

slovenski naravni prvaki, slovenija reciklira
Christian Fluher / XO Studio
Filip Flisar, voditelj podkasta Naravni prvaki.

 

Velikost pisave

Manjša
Večja
 

V njem odkriva kje vse je Slovenija med najboljšimi v Evropi in svetu ter kako lahko te naravne danosti ohranimo. 

V prvi epizodi gosti okoljskega pravnika Aljošo Petka, enega ključnih glasov pri zaščiti pitne vode v Sloveniji.

Pogovor se začne pri preprostem vprašanju: imamo v Sloveniji res toliko čiste vode, kot mislimo?

Oglejte si celoten pogovor: https://slovenija-reciklira.si/podcasti/pitna-voda/ 

Slovenija ima pitno vodo. A vprašanje je, koliko časa še.

Slovenija sodi med vodno najbogatejše države v Evropi. Na papirju. V praksi pa zgodba ni več tako enostavna. 

Ali lahko država, ki ima več tisoč izvirov in eno najkakovostnejših pitnih vod v Evropi, to prednost tudi ohrani? In predvsem: kdo je za to odgovoren?

Okoljski pravnik Aljoša Petek opozarja, da je prav tu največja nevarnost: ne v pomanjkanju, ampak v samoumevnosti.

»Te številke moramo razumeti kot naravno danost. Imeli smo srečo, da smo se tukaj rodili. To pa še ne pomeni, da bo tako ostalo.«

slovenski naravni prvaki, slovenija reciklira
Christian Fluher / XO Studio
Aljoša Petek, okoljski pravnik v PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja.

Voda je čista. A ne nedotaknjena.

Velik del pitne vode v Sloveniji prihaja iz podzemnih virov, ki veljajo za relativno zaščitene. Ne črpamo je neposredno iz rek ali jezer, temveč iz vodonosnikov, kjer se voda naravno filtrira skozi zemeljske plasti. To daje občutek varnosti, a hkrati ustvarja iluzijo, da je voda nedotaknjena.

V resnici ni tako. Mikroplastika (drobni delci plastike, ki nastajajo z razpadanjem embalaže in drugih materialov) je danes prisotna praktično povsod. »Te delce je zelo težko filtrirati,« opozarja Petek, »zato jih najdemo tako v okolju kot tudi v pitni vodi, ki jo pijemo, in celo v naših telesih.«

Vprašanje torej ni več, ali onesnaženje obstaja, ampak kako hitro se širi in ali ga znamo omejiti.

Pravica do vode kot zaščita in opozorilo

Slovenija je ena redkih držav, ki ima pravico do pitne vode zapisano v ustavo. To pomeni, da vodni viri niso predmet prostega trga, temveč ostajajo pod nadzorom države, ki mora zagotavljati njihovo dostopnost in zaščito.

A tudi to ni samoumevna zaščita. »Apetiti po privatizaciji vodnih virov so globalno zelo veliki,« opozarja Petek. Primeri iz tujine kažejo, da lahko takšne spremembe močno vplivajo na dostopnost vode in kakovost življenja. Slovenija je za zdaj na dobri strani te zgodbe, a le, dokler ta okvir tudi aktivno varuje.

slovenski naravni prvaki, slovenija reciklira
Christian Fluher / XO Studio
Filip Flisar

Odgovornost ni samo na državi

Vprašanje varovanja vode se pogosto ustavi pri državi in zakonodaji, a velik del odgovornosti ostaja pri vsakdanjih ravnanjih. Ne gre za abstraktne odločitve, ampak za konkretne navade.

»To, kar odvržemo v naravo, ne izgine,« opozarja Petek. »Sčasoma pronica v podzemlje in konča v vodi, ki jo pijemo.« Plastika, gradbeni odpadki ali kemikalije ne ostanejo lokalni problem, postanejo del širšega sistema.

Zato je vprašanje, ali posameznik lahko kaj spremeni, napačno zastavljeno. Posameznik je del sistema in njegov vpliv se pokaže v seštevku.

Majhne navade, merljivi učinki

Velik del problema izhaja iz vsakodnevnih odločitev. Uporaba plastike, način odlaganja odpadkov, izbira embalaže, vse to se sčasoma sešteva.

Mikroplastika je neposredna posledica teh navad. Nastaja počasi, skoraj nevidno, a se kopiči. »Teh delcev ne vidimo,« pravi Petek, »a to še ne pomeni, da jih ni.«

Rešitve obstajajo: od zmanjšanja uporabe plastike do boljše regulacije in dostopnosti alternativ. A ključna razlika je v tem, ali jih tudi dejansko uporabljamo.

slovenski naravni prvaki, slovenija reciklira
Christian Fluher / XO Studio
Aljoša Petek in Filip Flisar

Za kaj sploh gre

Vprašanje vode ni ideološko ali politično, ampak zelo konkretno. Gre za kakovost življenja.

»Če izgubimo kakovost pitne vode, imamo vsi problem,« opozarja Petek. Ne glede na to, ali govorimo o posamezniku, podjetju ali državi.

In prav zato se razprava ne konča pri tem, kaj lahko naredi nekdo drug, ampak pri tem, kaj smo pripravljeni narediti sami in kaj smo pripravljeni zahtevati od sistema.

Poglejte celoten pogovor

Kaj pomeni pravica do vode v praksi?

Kako resna je prisotnost mikroplastike?

In kje je meja med odgovornostjo države in posameznika?

Celoten pogovor z Aljošo Petkom si lahko ogledate tukaj: https://slovenija-reciklira.si/podcasti/pitna-voda/ 

Reporter

Ostanite obveščeni


Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.

REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025

 

Vse pravice pridržane.