Vlada zdaj ne »popravlja« več odločitev prejšnje vlade oz. po njihovem napak J. Janše, ampak je začela korigirati svoje ukrepe oz. nekatere zaletave poteze. Blatne krave so spet pri lastnikih, Možganovih iz okolice Krškega, inšpektorica, ki jih je novembra lani odvzela, pa je dobila opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja.

Politiki očitno nimajo dovolj svojega dela, zdaj v svoj delokrog vedno bolj dodajajo še novinarstvo. Politične stranke in politiki – ne le da imajo svoje programe, oddaje, časopise, zdaj postajajo že voditelji oddaj, podkastov.

Ko smo kupovali decembrska darila, okraševali jelke, preveč jedli in pili in se veselili, je mati nekje v Ukrajini pripovedovala, da njeni otroci ne čakajo Božička, ampak očeta, da se vrne z bojišča. Deklica iz Gaze, največ deset let ima, pa je govorila o novoletnih željah: »Upam, da leta 2024 ne bom umrla.«

Novo leto začenjamo živeti, in dobro bi bilo, da staro vržemo čez rame, da ohranimo le, kar je dobro in se spomnimo oseb, ki so se nas dotaknile. Nekaj takega bi lahko storili tudi s premalo uspešnim Golobovim urejanje države in posledično pogostimi kritikami premierja. Začnimo znova! Doslej se je učil, delal napake, zdaj bo delal drugače. Dajmo mu priložnost! In naj ne bodo to le naše želje.

Premierju Golobu je všeč mednarodno politično prizorišče. V nekaj dneh se mu uspe ustaviti v Rimu, Parizu, Bruslju, vmes prereže trak ob novi investiciji in gospodarstvenikom obljubi, da se bo po novem letu lotil davčne reforme in jih upošteval!? Spet? Se končno prebuja?

Največ medijske pozornosti sta bila v zadnjih dneh deležna dva po javnomnenjskih raziskavah najbolj popularna politika: predsednica republike N. Pirc Musar in predsednik Društva Platforma sodelovanja A. Logar.

Javna objava ne/nameravanih ukinitev določenih oddelkov in programov na RTV je bila dokaj smela poteza novega vodstva in je povzročila dokaj mil odziv tistih, ki so prej protestirali pred stavbo RTV.

Slovenija je majhna, in »vsi vse vemo«, vsi vse slišimo, opravljamo, namigujemo/jo. Notranji nemir v Svobodi daje pogum marsikomu, ki sebe v politiki vidi višje, kot je, tudi v stranki sami.

Začela se je politična jesen, kot običajno z zasedanjem državnega zbora in poslanskimi vprašanji premierju in ministrom, a konec političnih počitnic letos skorajda ni bilo opaziti, saj so neurja močno posegla v poletni mir, v običajno oz. želeno poletno brezskrbnost in nas tudi politike niso razbremenila.

Najbrž nisem edina, ki je težko čakala, kaj nam bosta ponudila strateški svet in ministrstvo za zdravje, kakšne smernice, kakšne ukrepe. Veliko sprememb so našteli – a da ne gre le za kozmetične popravke?

Slovenski podjetniki so zelo glasno povedali, da morajo pri poslovanju z državo podkupovati birokrate, da hitreje ali pa sploh lahko delajo!? Tako so se prek kluba podjetnikov, ki ga vodi J. Pečečnik, povezali s protikorupcijsko komisijo (KPK), da bi se uprli korupciji.

Mediji se kar precej ukvarjajo s tem, kje je bil kateri od politikov med neurjem oziroma takoj po njem, kaj je kdo delal, kaj naredil. M. Tonin in A. Logar sta »skrita« pomagala, fotografij od tam, kjer sta pomagala, nista objavljala.

Imam skromne prijatelje in znance, zelo hitro so zadovoljni, ne potrebujejo veliko, da so srečni, in veseli me, da večina ni nekih politični ekstremistov – s te ali one strani. In ta večina je bila zadovoljna, ker sta R. Golob in J. Janša sedela v istem TV-studiu in sta bila prijazna drug do drugega.

Vedno znova, ob vsaki tragediji, gane pripravljenost Slovencev – pomagati! Ko sem sodelovala v klicnem centru RTV Slovenija med oddajo, v kateri so zbirali sredstva za pomoč posledic neurij, se me je prav to znova dotaknilo.

Četudi vse propade, samo da se civilna zaščita ohrani! To je v teh dneh nekdo zapisal na družbenih omrežjih. In res je, poklon vsem, ki so pomagali in še pomagajo. Petstoletne vode so nas zadele, pravijo strokovnjaki.

Na srečo nas ob ujmi in »pametni« oblasti pogosto razveseljujejo športniki. Letošnji Tour de France je bil res nekaj posebnega. Napete boje nam je tu in tam zagrenil Danec Jonas Vingegaard, ki je kmalu po polovici tekmovanja ugnal Tadeja Pogačarja. In skorajda nepremagljivi Pogi, ki nikoli ni kazal izmučenega izraza na obrazu, je tokrat končno postal skorajda naš Primož Roglič!

Vladni urad za komuniciranje je izbral agencijo, ki bo zanj merila priljubljenost vlade in še kaj (Ninamedia). Vse tri dokaj izstopajoče agencije – Mediana, Valikon, Ninamedia se v svojih praviloma mesečnih anketah niso kaj bistveno razlikovale, priljubljenost vlade in R. Goloba upada oz. stagnira.

Odstop ali odstavitev ministra za zdravstvo, vsi komentarji »kdo je koga« so skorajda nepomembni ob izjavi nekdanjega člana zdravstvenega strateškega sveta pri premierju, sicer ekonomista dr. Marka Jakliča, podobno pravi tudi še vedno član strateškega sveta zdravnik Rok Ravnikar: »Če si v strateškem svetu, kjer je bilo kar precej politikov, omenil zasebnika, si takoj videl, da zasebnika v javnem sistemu čustveno ne sprejemajo, in ko si vprašal, kakšen javni sistem pa si predstavljajo, je bil odgovor malo zasanjano, tisto, kar smo imeli pred dvajsetimi ali tridesetimi leti nazaj.«

V kabinetu predsednice N. Pirc Musar naj bi bilo kar precej negodovanja zaradi dejavnosti nekdanjega predsednika B. Pahorja doma in v tujini? Zakaj neki? Saj je predsednica republike in s tem naj se ukvarja! Pahor pa je v bistvu lahko hvaležen T. Fajon, da ga ni »pritegnila« v stranko, saj mu takšna neformalna vloga daje mnogo več možnosti.

Dolgo precej nemi finančni minister Klemen Boštjančič postaja vse bolj glasen. Prav njemu so mediji in strokovna javnost pogosto očitali, da ne vidi in ne sliši, da državni proračun ni vreča brez dna. Zdaj pa se skorajda vsak dan oglaša, češ da sredstva niso neomejena! Pravi, da moramo vedeti, kaj hočemo in kaj lahko! Zdaj je šele postal pravi finančni minister! Upajmo, da ne prepozno.