Poslušala sem tudi, kdo naj bi ga zamenjal. Ob vrnitvi v svoje območje udobja sem se vprašala: Kdaj smo že imeli predsednika vlade, ki ga niso kar naprej zamenjevali? Komu vse se je zameril? Da se ni kar sam naveličal? Je res tako hudo z njim in z delom njegove vlade? Da je prehiter in da se mu pogosto zareče, vemo; vemo tudi, da pri nekaterih stvareh prepočasi reagira (gospodarstveniki … ). Je njegovo zakulisje premalo kvalitetno? Ga vodi po napačni poti?
Kdo je npr. M. Šarca pomagal potisniti v prehitre, predčasne volitve? Ali staro zakulisje ob Golobu izgublja moč, novo pa ni dovolj močno? Nekoliko se je opekel ob ljubljanskem županu Jankoviću s svojimi svetniki, ki so podprli podelitev nagrade direktorici ljubljanskega zdravstvenega doma in hitro ugotovil, da jih ne sme prepustiti »njihovi« volji oz. prišepetovalcem.
Bega sem in tja, tudi on ima očitno svojo cono udobja oz. bolj svojo cono zaupanja, potem ne posluša nikogar oz. nekateri so užaljeni, ker njih ne sliši oz. ne posluša pravih … Menda pa preveč posluša svojo partnerko Tino Gaber!? Ima res premočan vpliv na njegovo funkcijo in njegovo ravnanje? Prišlo mi je tudi na misel, da vsaj katera od napovedanih reform morda le pelje v pravo smer in se morda marsikomu posega v pridobljeno korito.
Kdaj smo že imeli predsednika vlade, ki ga niso kar naprej zamenjevali? Komu vse se je zameril? Da se ni kar sam naveličal? Je res tako hudo z njim in z delom njegove vlade?
V zdravstvu je morda že tako, Loredan že snuje novo zakonodajo. Nekaj se bo popravilo. Če pa večina stvari, ni rečeno. Upokojeni zdravnik, ki pa še vedno dela, saj smo Slovenci med bolj bolnimi v Evropi, mi je navrgel: »Si predstavljate, da bi imeli 'urejeno' javno zdravstvo? Potem bi seveda zasebniki ne imeli dovolj dela! In dokler bo zdravstveno osebje lahko delalo hkrati v javnem in zasebnem zdravstvu, bo javno zdravstvo težko urediti, zasebniki prav gotovo ne bodo skrbeli za višjo produktivnost in red v javnem sektorju, saj tako sebi kopljejo jamo in si jemljejo delo. Naj s/m/o še tako pošteni, s/m/o vendarle krvavi pod kožo …
Dojela sem. Zdravnikov imamo na število prebivalcev zelo podobno kot marsikje drugje, približno toliko kot na Finskem! Zdravnikov nam ne manjka. Manjka nam pa česa drugega, in če bi po tej razlagi sodili, potem je treba javno in zasebno zdravstvo ločiti. Vsak naj dela »pri sebi«, tudi preveč, če je potrebno!
Reformo plačnega sistema pa je premier že odložil za leto in pol. To razumem, saj ni dovolj le popraviti plačnih nesorazmerij, sistem je toliko anarhičen, da ga je treba najprej razstaviti, da bi ga bilo sploh mogoče postaviti! Ko so nam sedanji plačni sistem pred dolgimi leti prvič predstavljali na RTV, sem zelo hitro odšla s predstavitve: v isti koš metati npr. baletnike, režiserje, administrativne delavce, gledališke igralce, novinarje, znanstvenike, zdravnike, policiste, vojake? Toda brez celovite prenove plačnega sistema in še česa v javnem sektorju bo tudi zdravstvena reforma ostala le na pol poti. O davčni in pokojninski reformi za zdaj še premalo vemo. Če bo na teh področjih Golob »zafrknil«, pa bo celotna leva opcija za leta obsojena kvečjemu na opozicijo.
Biti premier ne pomeni biti vsemogočen, to je Golob zdaj že ugotovil, čeprav dokaj pozno. Pritegniti hoče čim več strokovnjakov; začel je s svetom za prehrano, za zdravstvo, makroekonomijo in nazadnje za preprečevanje sovražnega govora. V svet je povabil tiste, ki so mu naklonjeni in nekaj tistih, ki ga kritizirajo – to velja predvsem za ekonomiste. Modro. Svet za prehrano je Golob ustanovil decembra 2022, svet za ekonomska vprašanja bi moral ustanoviti vsaj septembra 2022! Najbrž je takrat še verjel, da vse ve. Ustanovil ga je zdaj, ko ga je večina, tudi levih ekonomistov, skritizirala v zvezi z gospodarsko in fiskalno politiko.
Ko je N. Kovač začela zmajevati z glavo, je takoj ustanovil svet za preprečevanje sovražnega govora in Kovačevi ponudil njegovo vodenje. In se je ustrelila v koleno, četudi je odklonila plačilo oz. povračilo stroškov. Ne pomaga, da je kot na Golobovi plačni listi, četudi brezplačno. Uporništva N. Kovač je konec oz. vsaj zaupanje vanjo je omajano. Njeno morebitno uporništvo tako izgublja rezilo, razen če ne bo kritična samo še do opozicije in J. Janše.
Ljerka Bizilj
Večina Golobovih svetnikov je levih, že dolgo imamo namreč leve in desne strokovnjake, za ekonomiste pa me ne skrbi, da bi hvalili nekaj, kar se bo jutri tako in tako pokazalo kot slabo; tudi Eriku Breclju (svet za zdravstvo) zaupam, a vprašanje je, ali bo uspel (skupaj z ministrom Loredanom) obvladati vso »interesno« in pridobitniško delovanje slovenskega zdravstva.
Sicer pa se vedno bolj zdi, da smo spet v vojni. Protestniki na ulicah, poljih in zdaj imamo še pravo »kmečko vojno«, in to po vsej Sloveniji. Za njihovo kmetovanje je vse več omejitev, so prepričani. Najbolj obupani so kmetje na Barju. Po novem naj bi smeli saditi oz. sejati samo še travo, kositi pa je pred avgustom ne bi smeli. Gre za preživetje redkih ptic, metuljev in rastlinstva. Veliko družinskih kmetij je tam in že desetletja živijo od kmetijstva.
Zdaj pa je njihovega kmetovanja – seveda na njihovih lastnih zemljiščih – po evropski uredbi in slovenskih pravilih očitno konec? Krajinski park, zaščiteno območje! Kaj pa je bilo doslej? Ta vojna s politiko nima nič, čeprav ni rečeno, da se jim ne bo hitro prilepila. A naj bo vsaj koristna. Na Barju gre za preživetje. Skratka, premier Golob, morda bo potreben še kakšen strateški svet za to, kako najti kompromis, kako uskladiti skrb za naravo in človeško preživetje!
