Mesec misli, da mu nagajajo desni? Pa ne, da so Smodeja podkupili? Morda prej levi, saj desni ne bodo resno kandidirali za ljubljanskega župana.

Janez Janša je potreboval več kot trideset let, da je »dohitel« leve politične opcije, da se je naučil domala vseh njihovih prijemov in postopkov, kako priti na oblast.

Slovenija letos ne vstopa v jesen, ampak v politični safari. Referendumi se bodo množili hitreje kot kostanji na Rožniku, vsak s svojo »sveto resnico«, ki naj bi krepila demokracijo – podobno kot družinske debate o dedovanju krepijo sorodstvo.

»Svojim« Janša ne dovoli gostovati drugje kot v »svojih« medijih in morda še kdaj na Pop TV? »Svojim – desnim« prepoveš udeležbo v večini medijev, potem pa jim očitaš, da vabijo le »leve«!?

Če bo šlo tako naprej, bomo državljani kmalu odločali še o višini robnikov, znamki kave v parlamentu in tem, ali sme minister ob četrtkih nositi rjave čevlje.

Kakšni Golobi, Janše, Matozi, Logarji … Volitve? Parlament? Vlada? Prosim lepo. Prava demokracija se ne dogaja v parlamentu, ampak v bloku.

Interventni zakon je postal neke vrste politični »mešani krožnik« - zahvaljujoč ustavnim sodnikom bomo zdaj o njem odločali na referendumu.

Se je Janša res naučil rokovanja s partnerji? Kaže, da mu zadeve okoli Borisa Mijiča in Roka Snežiča niso ravno stekle. So se odvijale mimo njega? Čisto mimo gotovo ne.

Ko je kandidat »naš«, pričakujemo nacionalno enotnost. Ko je »njihov«, se nenadoma najde sto razlogov, zakaj podpore ni mogoče dati. Tako razmišljanje pa škoduje predvsem državi.

Če bi se v tekmo podala Urška Klakočar Zupančič ali Tone Rop, bi bila to verjetno prva kandidata po dolgem času, o katerih bi Ljubljančani resno razpravljali.

Še Branku Grimsu, ki je že skoraj pred desetletji zasnoval prejšnji zakon o RTV Slovenija, kaj tako ekstremnega ni prišlo na misel, kot je Golobu oz. Levici.

Morda pa vendarle prihaja čas, ko bomo zmogli praznovati vsaj rojstvo svoje države brez preverjanja ideoloških rodovnikov.

Glede na pozive mednarodnih institucij celo po ukinitvi božičnice, s katero nam je Robert Golob »nakopal« krepki minus, bo Janša imel kar nekaj časa dober izgovor, da mora kaj jemati, da težko več stori, da ni kriv …

Janša si morda res želi dolgočasne vlade in sodelovanja. Vendar za takšno vlado ni dovolj, da opozicija opusti politični boj.

Predsednik parlamenta Zoran Stevanović je sedel na svojem mestu z izrazom človeka, ki je vedel, kaj ga čaka, takoj ko so vstopile poslanke Svobode.

Kako se bo novi notranji minister Franci Matoz lotil policije, ki jo je Golobova vlada temeljito premešala in odstranila »janšiste«?

Če rezultat volitev ni pravi, se pač poskuša drugače. S pritiskanjem. Nagovarjanjem. Kupčkanjem. Celo s podkupovanjem. In tega pri nas nihče več niti ne skriva.

Kar težko je ob spremljanju razprav v DZ ugotoviti, ali gre za zakonodajni postopek ali za casting za novo sezono balkanskega političnega resničnostnega šova.

Ljubljanski župan Zoran Janković je za mnoge Ljubljančane nekakšen balkanski županski Don Corleone z boljšim občutkom za komunalno infrastrukturo.

Politični instinkt Janeza Janše je oster, pogosto polarizirajoč, in zgodovina kaže, da mobilizacijo lastne baze rad gradi tudi na ideoloških razpokah.