Evropska unija se danes sooča z resnim vprašanjem konkurenčnosti. Poročilo Maria Draghija iz leta 2024 opozarja, da Evropa zaostaja v vlaganjih in raziskavah.

Z Markom Voljčem smo se pogovarjali o razmerah v svetu, ekonomiji, krhanju demokracije in liberalnega kapitalizma, pa tudi o njegovi nesojeni politični karieri.

Če bi očetje Evropske unije videli, koliko orožja proizvajajo razne evropske države in kako tekmujejo v oboroževalni tekmi, bi se obračali v grobu.

Obseden je z Nobelovo nagrado, komentirajo prizadevanja ameriškega predsednika za končanje vojne v Ukrajini poznavalci razmer v Beli hiši. Donald Trump si je tako želi, da je pripravljen prisluhniti močnejšemu, torej Rusiji, samo zato, ker je prepričan, da bo tako prej prišlo do sklenitve mirovnega sporazuma z Ukrajino. Trump je nad Putinom fasciniran, vendar je spoštovanje očitno obojestransko, kajti v Moskvi, kjer so se ob vsaki priložnosti norčevali iz betežnega Josepha Bidna, o Trumpu ne rečejo žal besede. Zbliževanje med Združenimi državami in Rusijo pa ni omejeno le na evropsko vojno, ampak ima tudi širši, globalni kontekst, saj pragmatični Trump potrebuje vsaj nevtralno Rusijo v neizogibnem konfliktu s Kitajsko. Zaradi tega bo popuščal pri Ukrajini, kar pa ni v interesu Evrope.

Si lahko zamislite bolj groteskno karikaturo današnje demokratične in svobodne Evrope: na ulicah in trgih protestirajo večinoma mladi, največ je seveda žensk, saj so moški vpoklicani k vojakom, mnogi na fronti, in medtem ko izražajo nestrinjanje s predsednikom države, nad njihovimi transparenti letijo droni, drsne bombe in rakete. Pogumni so, da v takšnih razmerah protestirajo proti samovolji predsednika, ki je pod pretvezo zaščite dveh relativno neodvisnih institucij, pristojnih za pregon korupcije, prenesel njune pristojnosti pod svoj urad.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo napovedal, da bodo ZDA Ukrajini dobavile več sistemov zračne obrambe patriot, ki jih bo v celoti plačala Evropska unija. Podrobnosti posla niso znane. Na obisk v Washington medtem danes prihaja generalni sekretar Nata Mark Rutte.

Ameriški predsednik Donald Trump je danes napovedal, da bodo 1. avgusta začele za uvoz večine blaga iz EU v ZDA veljati 30-odstotne carine. Kot razlog je navedel neuravnoteženo trgovinsko menjavo, v primeru povračilnih ukrepov pa je zagrozil še z višjimi carinami.

Pogosto me znanci in prijatelji sprašujejo, za kaj pravzaprav gre zadnjih osem mesecev v Srbiji. Je to razkol med desnico in levico? Je to morda spopad med proevropskimi in proruskimi silami? Je to odnos med militantnim nacionalizmom in liberalno strpnostjo? Odgovor ni lahek. Rekla bi, da je ta državljanski upor precej različnih političnih in ideoloških barv. Gre tudi za vsakega po malem od prej naštetega. A skupni imenovalec tega državljanskega upora, pod vodstvom študentov, je, da gre za upor razsvetljenstva proti primitivizmu.

Mašne obleke, nasmejane evropske ministrice in ministri, bruseljski komisarji in drugi visoki gosti. Vsi so se 14. junija 2025 zbrali ob idilični reki Mozeli v Luksemburgu, na tromeji te male in uspešne države z mnogo večjima sosedama, s Francijo in Nemčijo. Kajti tukaj, na tej tromeji, blizu mesteca Schengen, so na krovu rečne ladje Marie-Astrid 2 pred štirimi desetletji, točneje, 14. junija 1985, ministri Nizozemske, Belgije, Luksemburga, Francije in Nemčije podpisali sporazum o prostem prehajanju meje brez osebnih kontrol.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek menil, da Evropa ne more pomagati pri razrešitvi izraelsko-iranskega konflikta. Pri tem je ponovil, da ima Teheran dva tedna, da se izogne ameriškim napadom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so danes v Strasbourgu sprejeli poročilo Evropskega parlamenta o letnih poročilih Evropske komisije za Črno goro za leti 2023 in 2024.

Slovenske politične zadrege so vsak dan bolj tudi zunanjepolitične zadrege, ki zahtevajo pozornost in dobronamernost, v odprtem pismu vladi o slovenski zunanji politiki piše Katetrala svobode.

Protiglobalistom s preloma tisočletja se pridružujejo marsikatere stranke na desnici, v določeni meri tudi najmočnejša stranka tega pola na Slovenskem. V kakšnih okoliščinah se je zgodil ta paradoksalni obrat in kako je povezan s porastom populizma?

To so bili dnevi visoke zunanjepolitične predstavnice Evropske unije Estonke Kaje Kallas. Oznanila je sveženj sankcij zoper Rusko federacijo, ciljan predvsem proti ruski naftni floti v senci. Še marca je v Tel Avivu dejala, da sta EU in Izrael »zelo dobra partnerja«, minule dni pa je oznanila, da je odredila pregled prostotrgovinskega sporazuma med evropsko povezavo in Izraelom oziroma spoštovanja njegovega člena, ki se nanaša na človekove pravice.

Premier Robert Golob meni, da je "skrajni čas, da evropska zunanja služba in Evropska komisija pripravita mnenje in nadaljnje ukrepe glede očitne izraelske kršitve določil pridružitvenega sporazuma". Da je včeraj v Bruslju velika večina držav podprla revizijo omenjenega sporazuma, je zunanja ministrica Tanja Fajon ocenila kot korak naprej.

Ena od glavnih zunanjepolitičnih prioritet Trumpove administracije je nedvomno (postopni) razkroj kitajsko-ruskega strateškega partnerstva, kajti ameriški strategi se že vrsto let zavedajo, da je LR Kitajska, ki ima pod ugodnimi pogoji in cenami na voljo strateške adute Ruske federacije (obilne naravne vire, vrhunsko vojaško tehnologijo, dostop do Arktike čez ruska ozemlja itd.), v zelo dobri poziciji, da enkrat v prihodnjih dveh desetletjih s prestola globalnega hegemona izrine ZDA.

Na predsedniških volitvah je dosegel več kot 46 odstotkov glasov in napovedal začetek nekaj velikega, naslednje leto je ustanovil Platformo sodelovanja, lani pa napovedal, da se bo potegoval za vrh SDS, na koncu je ustanovil svojo stranko. Kakšni so njegovi načrti, kako komentira aktualno politiko, ali bo tudi v naslednji vladi zunanji minister. S predsednikom Demokratov Anžetom Logarjem smo se pogovarjali tudi v Reporterjevem podkastu o politiki, ki ga lahko spremljate tudi na TV Veseljak in Aktual TV.

EU je v letu 2024 ustvarila rekorden trgovinski presežek v panogi medicinskih in farmacevtskih izdelkov. Medtem ko se je izvoz povečal za desetino, se je uvoz le za malenkost. Presežek v menjavi medicinskih in farmacevtskih izdelkov se je tako povzpel na 193,6 milijarde evrov, je danes objavil evropski statistični urad Eurostat.

Ameriške carine na uvoz iz EU v višini 20 odstotkov so daleč od vzajemnih, kot jih je označil ameriški predsednik Donald Trump. Glede na razpoložljive podatke za uvoženo blago iz ZDA v unijo so doslej carine povprečno znašale okoli štiri odstotke. Partnerici sta si bili po medsebojni carinski obravnavi uvoženega blaga precej blizu.

Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj uvedel 10-odstotne carine na večino uvoza v ZDA. Za približno 60 držav, za katere njegova administracija meni, da imajo najbolj nepoštene trgovinske odnose z ZDA, bodo veljale še višje carine. Za uvoz iz Evropske unije je uvedel 20-odstotne carine, iz Kitajske pa 34-odstotne.