Predsednik vlade dr. Robert Golob se je v četrtek, 27. junija, udeležil zasedanja Evropskega sveta, na katerem so voditelji in voditeljice članic Evropske unije dosegli dogovor glede imenovanj na vodilne položaje v institucijah EU, sprejeli novo strateško agendo za obdobje 2024–2029 in razpravljali o zaostrenih razmerah v Ukrajini, varnosti in obrambi, konkurenčnosti EU, Bližnjem vzhodu ter drugih aktualnih vprašanjih.

Podjetnik Jure Gubanc, ki zaradi žene in družinskih vezi že sedem let redno obiskuje ukrajinski Lviv, je opisal svojo izkušnjo z madžarskimi varuhi meje.

Takoj za razglasitvijo samostojnosti leta 1991 sta nedvomno druga dva največja mejnika v zgodovini države Slovenije vstop v zvezo Nato in Evropsko unijo pred natanko dvajsetimi let. Mlada država je postala del zahodnega sveta, ki ga je v naslednjih letih potrdila še s prevzemom evra in vstopom v schengensko območje.

Živimo v Evropski uniji, ki sicer ni idealna, vendar je z naskokom boljša od vsega, kar ponuja ta planet v smislu politično-ekonomskega povezovanja. V bistvu je evropski projekt, katerega enakopravni del smo Slovenci, največji dosežek evropskega človeka, odgovor na grozote totalitarizmov 20. stoletja in sovraštva med narodi.

Razdejana. Obubožana. Izropana. Haiti, najbolj revna država na zahodni polobli, je država samo še po nazivu.

Ideja o skorajšnjem priznanju palestinske države je med koalicijskimi strankami toliko dozorela, da je le še vprašanje časa, kdaj bo vlada sprejela sklep o priznanju. Kaj bi to pomenilo za Slovenijo, kakšne posledice bi priznanje imelo za Palestince in trenutno vojno proti Hamasu v Gazi ter seveda za slovensko-izraelske odnose? V enem stavku: priznanje ne bi rešilo ničesar, na glavo bi nam nakopalo le neskončno zamero Izraela.

Odločitev EU je izrednega pomena ne le za samo Bosno in Hercegovino, temveč za stabilnost celotnega Zahodnega Balkana.

Vojko Volk je 21 let preživel v diplomaciji in predstavljal Slovenijo v tujini. Prepričan je, da ima naša država velik ugled v svetu, prav tako tudi v EU, kjer so v času energetske krize dobrodošle izkušnje premierja Roberta Goloba.

Nemško vprašanje, ki je tako usodno zaznamovalo evropsko in svetovno zgodovino 19. in zlasti 20. stoletja, se spet vrača na velika vrata, a tokrat ne zato, ker bi bila ta zelo pomembna država v osrčju naše celine močna, ekspanzivna in samozavestna, temveč zato, ker je dejansko vse bolj šibka, se umika in predvsem jo že precej časa muči silna negotovost o sebi in svoji vlogi v svetu.

Zakaj Macronova izjava o pošiljanju vojakov v Ukrajino ni nedolžen »faux pas«. Francoski predsednik je šokiral z izjavo, da je za vsako ceno potrebno preprečiti Rusiji zmago v Ukrajini.

Nemško vprašanje, ki je tako usodno zaznamovalo evropsko in svetovno zgodovino 19. in zlasti 20. stoletja, se spet vrača na velika vrata, a tokrat ne zato, ker bi bila ta zelo pomembna država v osrčju naše celine močna, ekspanzivna in samozavestna, temveč zato, ker je dejansko vse bolj šibka, se umika in predvsem jo že precej časa muči silna negotovost o sebi in svoji vlogi v svetu.

Kako bodo prihajajoče evropske volitve spremenile razmerja moči v Evropskem parlamentu, zakaj EU za članice ni samo bankomat, zakaj Viktor Orban v izsiljevanju Bruslja ni tako uspešen, kot se rad predstavlja, pa kaj bi za Evropo pomenila zmaga Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah sta v novi epizodi Reporter podkasta spregovorila novinar Reporterja Igor Kršinar in evropski poslanec Klemen Grošelj.

Evropski poslanci zahtevajo preiskavo srbskih parlamentarnih volitev – če bodo sumi prevar potrjeni, grozijo z zaprtjem pipice Srbiji

Da bi vedel, kaj se bo zgodilo z Gazo in na Bližnjem vzhodu, bi človek moral imeti kristalno kroglo, je iskren dr. Boštjan Udovič, predavatelj s področja diplomacije na Fakulteti za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani.

Znani rek pravi, da je ljudi veliko, a na človeka redko naletiš. Dr. Pašić je neverjeten intelektualec, poln različnih znanj, ki jih rad deli dalje. Zato tudi sam pogosto piše kolumne za vidne domače medije. Zapletene in težke reči razloži lepo, jasno, vsem razumljivo. Čeprav je njegov urnik natrpan do vrha, si čas za koristen dialog vedno vzame. In namen tega intervjuja je, da bi vsaj kakšnemu bralcu koristil in razblinil tabuje in osvetlil resnico o svetu.

Evropska komisija je danes odobrila izplačilo 100 milijonov evrov predplačila iz solidarnostnega sklada EU za obnovo po avgustovskih poplavah v Sloveniji. Preostanek od 400 milijonov evrov, za kolikor je zaprosila Slovenija, bo predvidoma izplačan prihodnje leto.

Evropska unija je junija lani sprejela direktivo, s katero je prepovedala aromo za okuse pri tobaku za segrevanje in državam članicam dala rok do 23. julija 2023, da z direktivo uskladijo nacionalno zakonodajo, ki bi morala začeti veljati 23. oktobra letos.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je namesto v Tirano odšel v Peking. Od Kitajske ima sicer Srbija manj koristi kot od EU, a Vučić neprestano igra na karto sedenja na več stolih.

Na vrhu voditeljev EU ta teden je v oči padel osamljeni madžarski premier Viktor Orban. Medtem ko so kolegi razposajeno pozirali za selfije in na družbenih omrežjih objavljali fotografije svojega druženja, je Orban lahko le otožno spremljal početje, iz katerega je bil izključen.

Ne bo se nam treba zanašati izključno na lastne finančne vire za obnovo. Sloveniji bo iz solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč po poplavah na voljo 400 milijonov evrov. Od tega 100 milijonov letos, 300 milijonov pa prihodnje leto. Sredstva za sanacijo in obnovo lahko Slovenija črpa tudi iz drugih evropskih skladov.