Če ne izhajamo iz časa, v katerem smo živeli v preteklosti, ne moremo razumeti sedanjosti. In če ne vpnemo Slovenije v širše okolje, v okolje Evrope in sveta, obenem pa ne upoštevamo dogajanj v času, potem dogajanj v Sloveniji ne moremo razumeti.

V zvezi z uvodoma navedenim moram reči, da se zmeraj znova čudim, da ljudje pojmujejo Slovenijo za veliko večjo družbo in gospodarstvo, kot v resnici je. Dejansko pa je Slovenija izjemno majhna, mikro država. V okviru Evrope in sveta je zanemarljiva celota.

Izhajal bom iz knjige zgodovinarja Franka Böscha Prelomno leto 1979, s podnaslovom Ko se je začel današnji svet (Zeitenwende 1979, Als die Welt von heute begann). V njej so opisani nastavki tistega, kar živimo danes.

Od leta 1979 pa do danes je minilo 46 let. Marsikomu se zdi, da gre za dolgo časovno obdobje. Zato je veliko pozabljenega. Kdo se sploh spomni dogajanj v letu 1979?!? Vendar se ravno danes dokončno uveljavlja tisto, kar se je napovedalo leta 1979.

Zgodovina ne hiti, stvari se ne spreminjajo z danes na jutri. Za zgodovino je obdobje 50 let zanemarljivo kratko.

Je pa bilo vsaj za nas v Sloveniji ravno to obdobje zelo pomembno. Pred 34 leti smo namreč uvedli, vsaj na papirju, demokracijo, prešli v tržno gospodarstvo in postali samostojna država. Zdi se, da danes to izgubljamo (o tem bom pisal kdaj drugič, je pa razvidno iz domala vsakega objavljenega eseja; vedeti morate le, kaj iz navedenega razbrati).

Ko gre zgolj za leto 1979, torej za eno samo leto, lahko omenimo naslednje pomenljive dogodke, znanilce prihodnosti.

1.    Začnemo lahko s tem, da se je 1. februarja 1979 v Teheran vrnil ajatola Homeini. Z njegovim nastopom se bistveno okrepi militantni islam, hkrati pa Iran.

2.    Na volitvah v Veliki Britaniji je zmagala Margaret Thatcher, ki je uvedla tržno-liberalne reforme, ki jih je spremljala kritika države, obenem pa je v polni meri pristala na moč trga. Od takrat s tolikšnim navdušenjem ter strahom govorimo o neoliberalizmu. Ronald Reagan, drugi pomembni reformator ekonomskega sistema, je na volitvah v ZDA zmagal leta 1981.

3.    V socialistični Kitajski so bile z Deng Xiaopingom uvedene reforme, s katerimi se je kitajsko gospodarstvo odprlo v razmerju do tistega, kar imenujemo »Zahod«. Krepitev Kitajske najavlja prehod od bipolarnega k multipolarnemu svetu.

4.    Na Poljsko je odpotoval papež Janez Pavel II., kar je spodbudilo kasnejši zlom poljskega socializma in socializma v Osrednji in Vzhodni Evropi (opozicijski sindikat Solidarnost se je pojavil leta 1980). Tega leta je bila v Nikaragvi izvedena revolucija. Oboje je mogoče označiti za zmago sanj o pravični družbi.

5.    Pozornost javnosti je bila usmerjena k »ljudem z ladij« (»Boat People«), k ljudem, ki bežijo iz komunističnega Vietnama (ZDA so bile v vojni v Vietnamu poražene leta 1975, torej le nekaj let prej). Takrat se je pojavila tudi »kultura dobrodošlice« (»Willkommenskultur«).

6.    Vsi navedeni dogodki so se zgodili v izjemno kratkem časovnem obdobju, kar je močno vplivalo na kolektivno psiho v bolj razvitih družbah. Ljudje so bili namreč o njih obveščeni.

7.    Sovjetska zveza je vkorakala v Afganistan, kar je bistveno zmanjšalo njeno legitimnost v režimih in med ljudmi, ki so bili v izhodišču levičarji. Obenem so se okrepili mudžahedini, torej, ponovno, militantni islam.

8.    Prva in druga naftna kriza iz leta 1973 in 1979 sta bistveno vplivali na delovanje gospodarstev visoko razvitih družb in bistveno ogrozili blaginjo njihovih gospodarstev. Močno so se dvignile cene energentov. Na Otoku treh milj je bila jedrska nesreča, ki je spodbudila strah pred atomsko energijo. Zaradi tega so bili ustanovljeni nemški Zeleni, politična stranka, oziroma je bila njihova ustanovitev pospešena.

Profimedia

Leta 1979 je bila v Genfu prva svetovna podnebna konferenca.

9.    Spremenil se je tudi pogled na preteklost. Televizijska serija Holokavst je bila izjemno uspešna, opozorila je na zločine nacistov ter na njihove žrtve in genocid nad Judi. O tem se v Nemčiji vse do 70. let ni govorilo. Serija Korenine, v kateri se gotovo spomnite lika z imenom Kunta Kinte, vsaj starejša generacija, je bila v ZDA predvajana dve leti prej, leta 1977. Obe nadaljevanki sta bistveno dvignili raven zavesti o krivicah, ki jih doživljajo posamezne družbene skupine.

10.    Pospešena je bila globalizacija. Svet je bil povezan tesneje kot kadarkoli prej. Poleg tega so bili družbeni stiki vse pogostejši, torej zgoščeni, obenem pa bistveno pospešeni.

11.    Nastopili so množični mediji, ki poročajo neposredno in v realnem času. Tega poprej ni bilo. Uvid v trpljenje ljudi in v vojne je odtlej potekal v realnem času, torej neposredno v tistem trenutku, ko se nekaj dogaja in dosega ljudi kjerkoli v svetu.

12.    Cenejši poleti z letali so tudi nižjim slojem omogočili, da so potovali. Potovanja na daljše razdalje so se časovno bistveno skrajšala in niso bila omejena zgolj na redke privilegirance, ki so bili politično močni ali premožni.

13.    Od konjunkture smo prešli v obdobje recesije. Recesija se je začela že sredi 70. let. Leto 1979 označuje konec nekega obdobja gospodarske rasti, ki mu je sledil nov vzpon.

14.    Prišlo je do obrata tistega, kar imenujemo »modernizacija« ali smo imenovali »prva modernizacija«, ki jo je spremljal optimizem, v »drugo moderno«, v »družbo tveganja«. Končano je bilo obdobje optimizma, polne zaposlenosti, visoke rodnosti, visokih plač in pokojnin, rasti socialne države, obdobje lahke dosegljivosti stanovanj, ki je bilo značilno za čas po drugi svetovni vojni.

In kje smo danes? Smo tam, kjer smo bili leta 1979, le da so se družbeno-kulturni, ekonomski in politični procesi, ki so se začeli leta 1979, dovršili ali pa se kažejo kot vse močnejši. Vprašamo se lahko, kaj se je sploh spremenilo?! Bore malo, ali pač vse.

V nadaljevanju se bom na kratko posvetil vsem štirinajstim točkam in jih opisal s stališča sedanjosti.

K točki 1. Iran se bistveno okrepi kot politični akter, ki preko svojih proksijev obvladuje tudi Irak, Sirijo, Libanon, Gazo in Jemen. Postane izrazito moteča sila, ki destabilizira celoten Bližnji vzhod in ogrozi tako Evropo (z migracijami) kot Izrael (grožnja njegovemu obstoju, ki ga Iran in njegovi proksiji nikakor ne priznavajo). Ko Obama zaukaže umik vojske ZDA iz Iraka in obsodi Sirijo na nestabilnost in diktaturo, sproži migracijo več kot milijona ljudi. Angela Merkel, tedanja kanclerka Nemčije, te ljudi sprejme in sproži politično destabilizacijo celotne Evropske unije.

K točki 2. Danes se ponovno vzpenja neoliberalizem. Ponovno se soočamo z nezaupanjem v državo ter etablirane skupine, ki upravljajo tisto, kar je trg. Glavo dviga pošast neoliberalizma, le da je današnji konzervativizem precej bolj agresiven in primitiven kot tisti, ki je nastopil s Thatcherjevo in Reaganom (tukaj ne pišem o Javierju Mileiju).
Danes se srečujemo s specifično obliko konzervativizma (»fusion conservativism«), ki je izrazito destruktiven in naperjen tudi proti demokraciji (o tem piše izjemni Mark Lilla v članku, ki bo v reviji The New York Review of Books objavljen 6. novembra).

K točki 3. Dokončno se uveljavi multipolarnost, ob ZDA in Rusiji se pojavlja Kitajska, ki postane, takoj za ZDA, drugo najmočnejše gospodarstvo na svetu (na tretjem mestu je Nemčija). Vse bolj se uveljavlja tudi Indija.

K točki 4. Po letu 1989, ko pade Berlinski zid, padejo tudi vsi socialistični režimi Osrednje in Vzhodne Evrope. Vsaj na prvi pogled je končan proces njihove politične, ekonomske in geopolitične pretvorbe. Zdi se, da so dokončno prevladale demokracije. Vendar je to obdobje le kratkotrajno. Avtoritarni režimi so močnejši kot kadarkoli v vsem povojnem obdobju.

K točki 5. Migracije so množične in dosegajo izjemne številke. Leta 2015 je iz Sirije v EU, natančneje pa v Nemčijo in na Švedsko, pribežalo 1,2 milijona ljudi, leta 2020, ko se je začela vojna z Ukrajino, pa milijon. Sicer se v Nemčijo letno priseli okoli sto tisoč ljudi, v zadnjih dvajsetih letih torej dva milijona. Govorimo torej o najmanj štirih milijonih ljudi, ki jih je treba integrirati v nemško družbo, kar ni enostavno.

V Nemčiji, na primer, je vse od leta 2015 pa do 2020 kazalo, da je »Willkommenskultur« nekaj, kar je vsaj v mestih živo in vseprisotno. Danes se pojavljajo vse večji dvomi o uspešni integraciji prišlekov iz severne Afrike in Afganistana.

K točki 6. Vpliv na kolektivno psiho ljudi je vse bolj očiten. Nastopa dvom o sebi in zmožnosti države za reševanje vprašanj, s katerimi se sooča skupnost, država. K temu bistveno prispeva izjemna pospešitev družbenega dogajanja, kar vključuje pretirano navezavo na nove tehnologije.

K točki 7. Rusija je bila v Afganistanu vojaško poražena, kar se je kasneje zgodilo tudi ZDA. Za ZDA je bila okupacija Afganistana najdaljša vojna v njeni zgodovini, v kaosu se je končala leta 2021 (trajala je od leta 2001). V vmesnem času so ZDA na podlagi pretveze oziroma laži o obstoju kemičnega orožja okupirale Irak.

K točki 8. Smo na poti k uporabi novih, obnovljivih virov energije. Težava je v tem, da je prehod prehiter. Ker je energija bistven del stroškov proizvoda, pomeni zapoved k zelenim virom nižanje konkurenčnosti, kar ogroža življenjsko raven povprečnega človeka.

Vmes se je zgodila nova okoljska konferenca, tokrat v Kjotu (leta 1997).

Nemčija do leta 2024 dokončno zapre svoje jedrske elektrarne, s tem pa bistveno zniža raven svoje konkurenčnosti. In ker je daleč najmočnejše gospodarstvo v EU, smo od nje odvisni tudi mi.

K točki 9. V ZDA se pojavi gibanje Black Lives Matter, ki izpostavi trajno etnično segregacijo, ki je značilna za ZDA. Obenem Izrael v Gazi izvede etnično čiščenje in genocid, ki je rezultat tega, da Iran in njegovi podaljški zanikajo, da bi ta lahko obstajal. V svoji obrambi Izrael z letali napade Iran in Jemen. Še prej pa Libanon. Pri tem bistveno ošibi vojaško moč Irana, Hezbolaha in Hamasa. Vendar to ne pomeni, da je ta konflikt končan.

Pojavi se tudi gibanje woke, ki si prizadeva za odpravo vseh družbenih razlik, ki izhajajo iz različne spolne pripadnosti, različnih spolnih usmeritev, spolne identitete in etnične pripadnosti.

Woke je predvsem izraz krize levice, ki je del siceršnje krize političnih skupin v razvitih družbah (domnevni konzervativizem, torej desnica, se je prevesil v avtoritarizem in populizem in izgubil svojo prvotno identiteto).

Profimedia

Moralizacija sveta in resničnosti je znak krize tistega, kar je mogoče imenovati nova levica. Ta združi tako miselnost woke ter moralo, obenem pa izgubi stik s klasičnim delavstvom, ki postane politično desno.

K točki 10. Nasprotovanje nenadzirani globalizaciji je vse večje. V ZDA se pojavi gibanje Make America Great Again. Nasploh se kot odgovor na globalizacijo krepijo desne politične stranke v vsem razvitem svetu.

K točki 11. Ob množičnih medijih, ki obveščajo v realnem času, se pojavijo novi družbeni mediji ter pametni telefoni. Družba se digitalizira, ljudje so vse manj sposobni dolgotrajne koncentracije, ogrožen je normalen razvoj možganov otrok, njihova fina motorika ter sposobnost za navezovanje socialnih stikov.

Kot ključno leto digitalizacije je mogoče označiti leto 2012, ko se pojavijo pametni telefoni.

K točki 12. Ceneni prevozniki že zmeraj povezujejo svet. Kaže, da bo tako tudi ostalo.

K točki 13. Smo v obdobju ponovne gospodarske rasti. To obdobje se je začelo leta 2010 in bo trajalo tja do leta 2050. Leta 2010 se je pač začel novi cikel Kondratieffa. To pa nikakor ne pomeni, da bo mladim lažje, da se bodo dobrobiti rasti razširile na znaten del prebivalstva.

K točki 14. Globoko ukoreninjen je proces »druge modernizacije«, ki bi ga lahko poimenovali »tretja modernizacija«. Prehajamo v obdobje »zelene rasti«. Sodobne družbe se naglo starajo, kljub temu pa to ne pomeni, da so mladi v boljšem položaju. Vse težje namreč najdejo dovolj donosne službe niti ne morejo računati na visoke pokojnine. Stanovanja so zanje vse bolj nedosegljiva.

Sodobne družbe se neizogibno približujejo visoki ravni globalnega segrevanja ter demografskemu zatonu.

Še nekaj misli za konec, četudi je mogoče o vsaki točki, ki jo omenjam zgoraj, napisati še veliko veliko več.

Res je, da bi bilo z migracijami drugače, če Angela Merkel ne bi odprla meja Evrope za begunce iz Sirije in ne bi bilo vojne v Ukrajini. Drugače bi bilo tudi, če ne bi zaukazala zaprtja jedrskih elektrarn in če krščanske demokracije ne bi postavila daleč na sredino političnega prostora in je oropala identitete. Njeno kanclerovanje je bilo, tudi z vidika tega, da je zavirala modernizacijo nemške avtomobilske industrije, katastrofalno. To postaja vse bolj očitno.

Bi pa ostali isti problemi, četudi manj izraziti. Še zmeraj bi se srečevali z množičnimi migracijami, še zmeraj bi se srečevali s potrebo po prehodu k obnovljivim virom energije in z globalnim segrevanjem, še zmeraj bi se srečevali z naglim staranjem prebivalstva, ki prazni bazen trga delovne sile in močno povečuje stroške za pokojnine in oskrbo ostarelih.

Še zmeraj bi se soočali z militantnim islamom in še zmeraj s potrebo po dvigu konkurenčnosti gospodarstva, ki ni utemeljena na poceni energiji. Kitajska je vse razvitejše in vse večje gospodarstvo, svet pa bi v geopolitičnem smislu postal multipolaren, razpet med ZDA, Kitajsko ter Indijo, v vse manjšem obsegu pa Evropo, ki zapušča svetovni oder in postaja le lokalna sila.

Rusija je dejansko docela obrobna in vse manj pomembna država, njena ekonomija je tako velika kot ekonomija Španije. Tako kot z EU je tudi z Rusijo konec, nič več ni igralec na globalnem odru. Kar opazujemo sedaj z vojno v Ukrajini, je besnenje ranjene zveri, ki je obsojena na smrt.

In tukaj smo mi, nepomembna, mikro država, ki bi se lahko izkazala vsaj z modrostjo in uvidom, ki presega golo moč (ne, moralizacija Gaze ni znak modrosti, temveč dvoličnosti in zmotne presoje).

Naša stagnacija in počasni zaton je bil zapisan v zvezdah, dogajanje iz leta 1979 ga je zgolj pospešilo, kot je pospešilo zaton Evrope in EU. Ne, Slovenija ni »zgodba o uspehu«.

O Inštitutu 8. marec bom še pisal, vendar drugič. V nekaj zaporednih esejih vas ne morem zasuti s komentarji, ki so negativni, četudi resnični. Treba se je namreč ozreti v prihodnost, v svet priložnosti, ki jih prav gotovo imamo.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.