Vladala je dolgih šestnajst let. V tem času se je soočila s svetovno finančno oziroma evrsko krizo, migrantsko krizo in koronsko pandemijo. Na vrhuncu slave in moči so ji dali vzdevek kraljica Evrope. Doživela je, malo tudi po lastni krivdi, odhod Velike Britanije iz EU. Na vrat na nos je zaprla nemške jedrske elektrarne, zgradila Severni tok 2 in bila za ameriške liberalce nekaj časa voditeljica svobodnega sveta.

Izredni profesor za mednarodne odnose dr. Marko Lovec težave kanclerskega kandidata CDU/CSU Armina Lascheta vidi v tem, da je potisnjen v defenzivni položaj – Nemčija je v dobri kondiciji tudi zaradi zadržanosti in iskanja kompromisov v času Merklove, vendar pa je del volivcev vseeno mnenja, da bi bilo treba narediti več. V pogovoru je Lovec komentiral tudi mnenje Dimitrija Rupla, da je smotrno ostati zunaj ameriško-francosko-nemškega spora in se postaviti v srednjeevropski in sredozemski kontekst.

Z nekdanjim diplomatom dr. Božom Cerarjem smo se pogovarjali o posledicah umika Američanov iz Afganistana za Evropsko unijo in Nato. Pojasnil je, zakaj s pristopom vlade do zunanje politike nima težav.

Slovenija je z 54,9 odstotki cepljenimi med starejšimi od 18 let s prvim odmerkom pri repu držav članic EU. Na spodnji tretjini »lestvice« so pristale nove članice EU, države srednje oziroma vzhodne Evrope.

Slaba precepljenost v Sloveniji je v veliki meri tudi posledica precejšnjega odpora proti cepljenju. Po raziskavi Eurobarometra, ki jo je junija naročila Evropska komisija, so Slovenci največji nasprotniki cepljenja v EU, prav tako so drugi največji nasprotniki cepljenja proti kovidu-19.

Desni intelektualci so zaskrbljeni zaradi Evropske unije. Nad njo je ob resoluciji Evropskega parlamenta glede madžarske zakonodaje LGBT+ na portalu Časnik krepko razočaran tudi zgodovinar Stane Granda.

Če evropsko prestolnico Bruselj skrbi, da bi Slovenija šla odločneje po poti madžarskega in poljskega režima, pa je vse več intelektualcev »desnega neliberalnega katolištva« zaskrbljenih zaradi Evropske unije. Razočarani in celo jezni so nad njeno bruseljsko elito, kar korespondira s politiko vladajoče SDS.

Premier Janez Janša se v javnosti predstavlja za varuha slovenske suverenosti, v resnici pa je politično in finančno odvisen od avtokratskega premierja sosednje Madžarske Viktorja Orbana.

Stisnjen ob zid je bil koalicijski trojček primoran narediti korak nazaj; pod vplivom ljudske volje izražene na referendumu o vodi, pretnje z vnovično konstruktivno nezaupnico in skrbi za preživetje. Sprašujemo se, kdaj, če sploh, bo predsednik vlade ukrepal pri še bolj vročih temah vladavine prava?

Slovensko podjetje Elan je v Digitalnem Središču Slovenije na neformalnem zasedanje ministrov, pristojnih za konkurenčnost (notranji trg in industrija), prestavilo svojo najnovejšo inovacijo. V sklopu dogodka ob predsedovanju Slovenije Evropski uniji se je Elan kot eno najinovativnejših podjetij v naši državi predstavil s prvimi zložljivimi karving smučmi - Voyager. Z inovacijo nagovarjajo trajnostno mobilnost, na njihovem razstavnem prostoru pa so si obiskovalci lahko tudi osebno ogledali to svetovno novost.

J. Janša je mladim, volilnim abstinentom in očitno tudi delu svojih zaveznikov »dal vodo«, nič več ne bo tako, kot je bilo! Referendum je bil tako tudi priložnost izpovedati ves svoj srd: na vlado, na virus, na vse, kar jim/nam je preobrnilo življenje v zadnjem letu in pol. Ali bo »prebujenje« trajalo dlje časa in se pokazalo tudi na volitvah? Nekaj vneme, zagrizenosti in upornosti bo gotovo ostalo. Kdo bo pobiral plodove? J. Janša ne, kdo od drugih – pa bodo pokazale najbrž šele volitve.

Poslanstvo predsedujoče države Sveta EU je dosjeje prejšnjega predsedstva gladko poganjati naprej; če ima srečo in še kaj spretnosti, ji uspe kakega v enem semestru tudi skleniti. Vera v to, da bo predsednik vlade Janez Janša medtem v Bruslju »nihilističnim propagandistom nalival čistega vina«, je zagovor instrumentaliziranja za cilje slovenske notranje politike in bližajočih se volitev.

Zakaj se je zunanji minister Anže Logar se je kot visoki predstavnik, ki zastopa Svet EU v odnosih z Evropskim parlamentom, pridružil kritiki madžarske zakonodaje glede LGBT+? Politolog s fakultete za družbene vede Marko Lovec, poznavalec mednarodnih odnosov in Evropske unije, izpostavlja razliko med nastopi premierja Janeza Janše in diplomata Anžeta Logarja v Evropi.

»Nekaj več pozornosti si je predsednik vlade nakopal z internacionalizacijo sporov s političnimi strankami, mediji in drugimi akterji. A za to ni 'odgovoren' le on, temveč tudi povečan pritisk na madžarsko oblast in nekatere druge oblastne režime,« meni dr. Marko Lovec, poznavalec mednarodnih odnosov in Evropske unije.

Zunanje ministrstvo je včeraj na pogovor poklicalo iranskega veleposlanika v Sloveniji. Pojasnili so mu, da Slovenija vselej zagovarja človekove pravice in temeljne svoboščine. Na pogovor so ga poklicali, potem ko je iransko zunanje ministrstvo zaradi izjav premierja Janeza Janše glede Irana na pogovor poklicalo slovensko veleposlanico v Teheranu.

Iranski zunanji minister Mohamed Džavid je v nedeljo v telefonskem pogovoru z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Josepom Borrellom obsodil izjave premierja Janeza Janše glede pokola v Iranu leta 1988. Borrell mu je zagotovil, da izjave premierja ne izražajo stališča Evropske unije, piše na spletni strani iranskega zunanjega ministrstva.

S profesorjem za evropsko pravo Matejem Avbljem smo se pogovarjali ob začetku predsedovanja Svetu Evropske unije. Izkazalo se je, pravi rektor Nove univerze, da lahko predsednik vlade in Slovenija v procesu evropske integracije nastopata kot se za zrelo državo spodobi.

Po burnem začetku predsedovanja Svetu EU je v evropskem parlamentu bolj spravljiv javni nastop predsednika vlade poskrbel le za rahel vetrič.

Vodja največje desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), Manfred Weber, premierja Janeza Janšo poziva k takojšnjemu imenovanju evropskih delegiranih tožilcev.

Poljaki zelo dobro poznajo maršala Jozefa Pilsudskega: velja za očeta obnovitve poljske države leta 1918, kateri je pozneje vladal s trdo roko. Tako (predvsem levi del) meni, da je dvakrat osvobodil Poljsko: prvič leta 1920, ko je odbil napad sovjetske Rdeče armade, drugič pa 1935, ko je umrl.