»Da bi prečkala ciljno črto, se morajo zdaj okrepiti reforme za podporo neodvisnosti sodišč, protikorupcijski ukrepi in svobodni mediji. Leto 2025 je bilo odlično leto za pot Črne gore v EU – naredimo leto 2026 še boljše!« S temi besedami je evropska komisarka za širitev Marta Kos 16. decembra pohvalila to državo ob bruseljskem srečanju s črnogorskim premierjem Milojkom Spajićem.

S tem so Črnogorci, kot najuspešnejša država kandidatka, zaključili še eno od etap na maratonu do polnopravnega članstva v EU. A pred državo so še veliko težje naloge, ki pa ne terjajo le papirnatih, temveč resne spremembe v boju proti korupciji, tujim vplivom na delovanje države in za svobodo medijev.

Sredi decembra je v Bruslju potekalo 24. srečanje pristopne konference s Črno goro, ki je začasno zaključilo pristopna pogajanja o poglavjih 3 (pravica do ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev), 4 (prosti pretok kapitala), 6 (pravo družb), 11 (kmetijstvo in razvoj podeželja) in 13 (ribištvo).

Črna gora je sicer v svojih pristopnih pogajanjih z EU odprla vseh 33 pogajalskih poglavij. Delegacijo Evropske unije je v imenu danskega predsedstva Sveta EU vodila danska ministrica za evropske zadeve Marie Bjerre, ki je ob tem izjavila: »EU pozdravlja napredek Črne gore pri današnjem zaprtju petih dodatnih poglavij. To pomeni, da je bilo skupno zaprtih že dvanajst pogajalskih poglavij, kar je pomemben korak na poti države k evropski integraciji.«

Črna gora si želi že do konca prihodnjega leta končati pristopna pogajanja in po najbolj optimističnem scenariju bi nato lahko vstopila v Unijo že leta 2028. Takšnih uspehov v tehničnem delu pristopnega procesa doslej ni uspelo doseči nobeni od sedanjih držav, ki čakajo na vstop v Unijo.

Mladi premier ve, kaj je treba storiti najprej

To je Črnogorcem uspelo predvsem zato, ker se zavedajo, kakšen je v resnici pogajalski proces. Njihova severna soseda Srbija, na primer, tega procesa ne razume ali pa ga noče razumeti.

Medtem ko Vučić daje svojim ljudem vtis, da je vstop v evropsko povezavo samo stvar političnih odločitev oziroma dobre volje držav članic in bruseljske administracije, pa je črnogorska vlada dobro razumela, da mora najprej izpolniti tehnična merila, torej uskladiti svojo zakonodajo z zakonodajo EU, in šele po opravljenih nalogah odloča politika držav članic.

Evropska komisija

Poznavalci pravijo, da gre zasluga predvsem 38-letnemu premierju Milojku Spajiću.

Spajić je maturiral na gimnaziji v Pljevljah kot eden najboljših učencev in nadaljeval šolanje na Univerzi v Osaki na Japonskem, kjer je kot štipendist japonske vlade študiral ekonometrijo v japonščini. V okviru študentske izmenjave je študiral tudi na kitajski tehnološki univerzi Jinghua.

Magistriral je v Franciji na poslovni univerzi HEK. Po izobraževanju je Spajić delal v ZDA na Wall Streetu, pa tudi v Parizu in Tokiu.

Preden se je vrnil v Črno goro z namenom, da bi tam uporabil svoje znanje, je poleti 2020 delal tudi za Goldman Sachs, globalno bančno skupino, ki se ukvarja z investicijskim bančništvom, trgovanjem z vrednostnimi papirji in drugimi finančnimi storitvami.

Gre torej za visoko izobraženega in razgledanega politika mlajše generacije, ki razume svet in tako vodi tudi pristopni proces, saj je med drugim tudi predsednik Gibanja Evropa zdaj!

Na predsedniških volitvah, ki so potekale aprila 2023, je kandidat gibanja Jakov Milatović prepričljivo premagal prejšnjega predsednika Mila Đukanovića, medtem ko je na parlamentarnih volitvah junija 2023 Evropa zdaj!, pod vodstvom Spajića, postala najmočnejša politična skupina v Črni gori in osvojila v parlamentu 24 od 81 sedežev.

Težave z vplivom Rusije in s srbskimi nacionalisti

Zaradi precejšnje razdrobljenosti glasov je bilo sestavljanje vlade zelo težko in proevropskemu gibanju ne bi uspelo, če ne bi precej popustili koaliciji prosrbskih strank Za prihodnost Črne gore, ki so na volitvah dobile 13 sedežev.

Ta koalicija je kot pogoj za oblikovanje vlade postavila zahtevo, da postane predsednik parlamenta Andrija Mandić, ki je po zapisih več medijev tudi četniški vojvoda. Je državljan tako Črne gore kot Srbije.

Politično podpira srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki ga je leta 2021 odlikoval z redom srbske zastave prve stopnje za zaščito pravic in interesov srbskega naroda v Črni gori. Bivši predsednik Republike Srbske Milorad Dodik pa je Mandića odlikoval z redom časti z zlatimi žarki.

Še najraje od vseh ima Andrija Mandić ruskega predsednika Putina. Mandić in strankarski kolega Milan Knežević sta se, kot predstavnika Demokratične fronte (DF), leta 2019 v Beogradu sestala z ruskim predsednikom.

Kot je bilo zapisano na spletni strani DF, sta poudarila, da Črna gora Putina doživlja kot svojega predsednika, enako kot so v času kraljevine Črne gore doživljali za svojega ruskega carja.

Oba gospoda sta že pred srečanjem s Putinom to dokazala tako močno, da sta leta 2016 sodelovala s pripadnikoma ruske obveščevalne službe, ko so ob ruski pomoči hoteli preprečiti vstop Črne gore v Nato.

Ruska agenta Eduard Šišmakov in Vladimir Popov sta bila leta 2018 obtožena organizacije in financiranja operacije.

Več kot leto dni po začetku sojenja za poskus državnega udara v Črni gori je prišlo do še enega odkritja. Poleg prvega obtoženca Eduarda Šišmakova naj bi bila dolgo časa skrita tudi prava identiteta drugega ruskega obtoženca v sojenju, Vladimirja Popova.

euc

Obtožen je bil organizacije poskusa terorizma in nasilnega strmoglavljenja črnogorske vlade. Da je Vladimir Popov psevdonim za Vladimirja Nikolajeviča Mojsejeva, sta pokazali raziskavi britanske preiskovalne mreže Bellingcat in ruske revije Insider.

Med obtoženimi je osem srbskih državljanov in trije Črnogorci, vključno s sedanjim predsednikom parlamenta Andrijo Mandićem in poslancem Milanom Kneževićem.

Višje sodišče jih je sprva obsodilo na petletno zaporno kazen, a jih je v ponovnem sojenju oprostilo. Odločitev še ni pravnomočna. Putin je Mandiću in Kneževiću takrat sporočil, da sta prava heroja in naj zdržita.

Ruski vpliv v Črni gori z leti ne pojenja. Analitik črnogorskega Centra za digitalno forenziko (DFC) Draško Jabučanin je za Radio Svobodna Evropa (RSE) pred kratkim izjavil, da Rusija izkorišča vsak možen prostor za destabilizacijo države s ciljem ustavljanja in preprečitve evroatlantskih integracij.

V Črni gori naj bi ruski vpliv koordiniral GRU (Glavni obveščevalni direktorat), ki je ruska obveščevalna služba. Ustanovljena je bila leta 1918 in je delovala najprej na Kubi, nato pa v drugih državah vzhodnega bloka, zlasti v Latviji, Litvi in Estoniji.

GRU je še vedno ena glavnih ruskih obveščevalnih služb in je zadnja leta precejšen del svojih dejavnosti prenesla na Zahodni Balkan. Osrednje središče za paraobveščevalne dejavnosti GRU pa je Srbija, od koder usmerjajo vse aktivnosti tudi v Črni gori.

Center za digitalno forenziko je analiziral te procese v Črni gori. »Instrumentalizacija proruskih strank, infiltracija verske skupnosti v politično sfero, močna propagandna kampanja prek proruskih medijev in družbenih omrežij ter ciljno spodbujanje družbenih in etničnih delitev se nedvomno odražajo v črnogorskem kontekstu,« navaja analiza DFC.

Močan vpliv Srbske pravoslavne cerkve

Na politiko in siceršnje razmere v družbi ima velik vpliv tudi pravoslavna cerkev oziroma natančneje – Srbska pravoslavna cerkev (SPC).

V Črni gori namreč obstajata dve pravoslavni cerkvi, srbska in avtokefalna črnogorska pravoslavna cerkev. Črnogorska pravoslavna cerkev je avtokefalna od ukinitve Pečkega patriarhata (1766) in je kanonična naslednica metropolije, ki je na koncilu leta 1920 postala del Srbske pravoslavne cerkve.

Po demokratizaciji družbe in uvedbi sodobnih verskih svoboščin (1990–1992) so v Črni gori začele delovati nekatere verske skupnosti, ki pripadajo nekanonskemu pravoslavju.

Prva takšna skupnost je bila ustanovljena leta 1993 pod imenom Črnogorska pravoslavna cerkev. A Črnogorske pravoslavne cerkve danes ne priznava niti Carigrajski patriarhat niti nobena druga pravoslavna cerkev na svetu.

Po popisu prebivalstva iz leta 2011 je bilo v državi 72,07 odstotka pravoslavnih kristjanov. Od tega naj bi bilo samo 5,4 odstotka vernikov opredeljenih za Črnogorsko pravoslavno cerkev, preostali pa so verniki Srbske pravoslavne cerkve. Tudi državni vrh sodi med slednje.

Zanimiv je podatek, da je stric predsednika vlade Spajića visok dostojanstvenik Srbske pravoslavne cerkve, in sicer budimljejsko-nikšički metropolit Metodij.

Glede na to, da je znan velik vpliv SPC v vseh državah, kjer živijo Srbi, in da je politika Cerkve pravzaprav enaka državni politiki Srbije, si lahko predstavljamo, da ima SPC tudi v Črni gori izjemno velik vpliv. Že omenjeni Center za digitalno forenziko opozarja, da se preko Cerkve širi tudi ruski vpliv.

Pred lokalnimi volitvami v Kotorju in Podgorici septembra 2024 je SPC uporabila celotno duhovniško mrežo, ki je v obredih in liturgijah kot uvod v volilno kampanjo poudarjala ključno vlogo ohranjanja vere, ljudstva in svetih krajev, ki da morajo ostati v rokah vernikov srbske cerkve.

EUP

Ključni ljudje v cerkvi so se postavili v službo prosrbskih in proruskih strank ter poskušali neposredno vplivati na izid volitev.

Toda SPC ni imela ključnega vpliva v glavnem mestu, v Podgorici. Tam je zmagala opozicijska Demokratska stranka socialistov (DPS), ki je prejela približno 30 odstotkov glasov in osvojila 19 od 59 sedežev, Gibanje Evropa zdaj! premierja Milojka Spajića in Demokrati so osvojili 14 sedežev, stranke nekdanje proruske Demokratske fronte pa imajo 13 svetnikov.

Novinarji tujih in domačih neodvisnih medijev so SPC večkrat pozvali na pojasnitev vsebine njene predvolilne dejavnosti, a je Cerkev to vedno zanikala.

Lastniki medijev so pretežno iz Srbije in »družinska podjetja«

Poseben problem, na katerega opozarja tudi Evropska komisija, je svoboda medijev. Kot ugotavlja Agencija za avdiovizualne medijske storitve (AMU), televizije z nacionalno frekvenco pretežno nadzorujejo podjetja in posamezniki iz regije, predvsem iz Srbije.

Izjema je le javni servis radiotelevizije RTCG, katerega ustanovitelj je črnogorski parlament. Prav tako so lastniki in solastniki nekaterih medijev člani več družin.

Od šestih televizijskih postaj, ki imajo po podatkih AMU nacionalno pokritost, so štiri v večinski lasti posameznikov in podjetij iz Srbije. To so televizijske postaje Adria, Prva, Vijesti in Nova. Imajo razvejano lastniško shemo, ki vključuje do več deset imen podjetij in posameznikov.

Sunčica Bakić, direktorica Agencije za elektronske medije (AEM), opozarja, da tisti, ki financira, tudi oblikuje medijsko naracijo in vpliva na javno mnenje, institucije in demokratične procese.

Potrdila je, da ima zakon, ki v Črni gori ureja vprašanje lastništva medijev, paradoksalno zelo liberalen pristop k vstopu kapitala na ta trg, medtem ko so omejitve, povezane s koncentracijo lastništva, majhne in skoraj ne obstajajo. Pogosto ima ena pravna ali fizična oseba v lasti dva ali več medijev.

»Čeprav digitalni zemljevid lastništva prikazuje določene družinske in poslovne povezave med lastniki medijev, takšne povezave same po sebi niso prepovedane, ker zakon teh razmerij ne prepozna kot podlago za omejevanje koncentracije,« je za RSE novembra navedel AMU.

Zakon od vsakega medija zahteva, da razkrije svoje delničarje, lastnike in povezane stranke, da državljani vedo, kdo stoji za informacijami, ki jih objavlja.

V komercialnih medijih si lastništvo delijo ožji družinski člani, med katerimi so tudi mladoletni otroci. To pušča odprto možnost, da se za uradnimi lastniki skrivajo v resnici lastniki iz tujine, ki si želijo prek medijev vplivati na politiko Črne gore.

Evropska komisija državo že opozarja, da bo morala urediti to področje v skladu z ureditvijo v Evropski uniji.

Korupcija spodkopava evropeizacijo Črne gore

Kot zadnjega, a enega najpomembnejših problemov na črnogorski poti v EU, predstavljamo boj proti korupciji. Center za državljansko izobraževanje (CGO) je ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji (9. decembra) opozoril, da korupcija spodkopava zaupanje v institucije in upočasnjuje evropeizacijo Črne gore.

Več kot 75 odstotkov državljanov meni, da je črnogorska družba koruptivna, za glavne krivce pa vidijo sistem in politike.

Problem korupcije zaznava tudi mednarodna organizacija Transparency International, ki vsako leto meri stopnjo koruptivnosti po svetu. Črna gora je letos med 180 državami zasedla 65. mesto, enako kot lani. Naj pojasnimo.

Na prvem mestu lestvice je Danska, ki beleži najmanj korupcije na svetu. Slovenija je na 36. mestu, sosednja Italija npr. na 52., Hrvaška na 63., Črna gora pa na 65. mestu. Slabše od Črne gore je Kosovo, ki je na 73. mestu, a še slabše so Albanija (80.), Severna Makedonija (88.), Srbija (105.) in Bosna in Hercegovina (114.).

EUC

Tudi Ukrajina, trenutno privilegirana kandidatka za članstvo v EU, ni ravno uspešna na tem področju, saj si s Srbijo deli 105. mesto.

Letošnje evropsko poročilo o napredku in tudi zadnja pristopna konferenca v Bruslju opozarjata Črno goro predvsem na tako imenovano korupcijo na visoki ravni.

Gre za korupcijo v najvišjih ešalonih oblasti, kjer osebe, ki imajo politično moč, dostop do državnih virov in sposobnost odločanja, izrabljajo svoje položaje za osebne ali druge interese.

Po imenovanju Vladimirja Novovića za glavnega specialnega tožilca marca 2022 je bila izvedena vrsta aretacij visokih uradnikov. Ena prvih večjih je bila aretacija takratnega predsednika gospodarskega sodišča Blaža Jovanića. Njemu in skupini stečajnih upraviteljev se od leta 2023 sodi zaradi ustvarjanja kriminalne združbe in zlorabe položaja za pridobivanje nezakonitega dobička.

Sredi letošnjega leta se je začelo sojenje nekdanjemu glavnemu specialnemu tožilcu Milivoju Katniću, specialnemu tožilcu Saši Čađenoviću in nekdanjemu pomočniku direktorja policije Zoranu Lazoviću. Obtoženi so zlorabe položaja in ustvarjanja kriminalne združbe.

Zaradi zlorabe položaja sodijo tudi nekdanji direktorici Agencije za boj proti korupciji Jeleni Perović. Zaradi suma zlorabe položaja v zvezi s sredstvi iz sklada Abu Dhabi sodijo tudi nekdanjima ministroma za kmetijstvo Petru Ivanoviću in Budimirju Mugoši.

Ivanović je obtožen tudi zlorabe položaja pri razdelitvi sredstev iz kmetijskega proračuna. Nekatera sojenja so se končala z oprostilnimi sodbami.

Skratka, vse zapisano kaže na to, da uspešnost izpolnjevanja nalog iz t. i. acquis communautaire, kakor se v izrazoslovju EU imenuje evropski pravni red, ni dovolj za sprejem v evropsko družino. Ni dovolj zakone napisati skladno z evropskimi.

Treba jih je tudi dosledno izvrševati. Poleg tega pa ne smemo pozabiti izjave komisarke Kosove, da si ne želi v EU novih trojanskih konj. Ruski in srbski vpliv sta v Črni gori dejstvo in pred črnogorsko vlado, sicer naklonjeno EU, je težka naloga, da prepriča vse države članice in doseže svoj ambiciozni cilj.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.