Nemški sociolog Aladin El-Mafaalani generacijo, ki je bila rojena leta 2007, označuje za »prezrto generacijo« (»übersehene Generation«).

Ko gre za delovanje Inštitut 8. Marec in Nike Kovač bi pričakovali, da se bosta borili za uvedbo demokracije in proti korupciji v Sloveniji. Česar nikakor ne počneta.

Stagnacija Slovenija in počasni zaton sta bila zapisan v zvezdah, kot tudi zaton Evrope in EU. Ne, Slovenija ni »zgodba o uspehu«.

Razmislek ob razstavi 1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno, ki poteka od 24. aprila 2025 do 12. aprila 2026.

Nekaj značilnosti levo-liberalno-progresivnega tabora slovenske družbe in njegova nesposobnost za to, da bi bil moralen.

Osredotočenost na dogajanje v Palestini je v zadnjih tednih vse večje. Ob tem smo opazovalci usmerjeni k specifičnemu razumevanju, da je dogajanje v Gazi genocid. K tovrstnemu pojmovanju nas usmerja – in to od nas tudi zahteva – politično levi, modernejši in, recimo temu tako, progresivni del opazovalcev.

V času do naslednjih volitev bom objavljal komentarje na temo političnega in gospodarskega položaja v svetu in v Sloveniji. Precej komentarjev bom napisal na novo, pri nekaterih pa bom razširil teme, ki sem jih doslej obravnaval na Facebooku in v blogu. Vabim vas k branju.

Nemčija bo v prihodnjih letih investirala 500 milijard evrov, ki so na žalost znamenje njene gospodarske stagnacije in družbene dezintegracije, ki ju nikakor ne odpravljajo.

Tako kot v Italiji in Franciji imamo tudi v Nemčiji globoko razcepljeno družbo, znotraj tega pa gre za vzpon skrajno desnih ali levih političnih strank, ki so doslej živele na robu politične arene. To je jasno pokazal rezultat zadnjih predčasnih volitev.

Ključno vprašanje, ki se zastavlja pred Nemčijo pred volitvami 23. fabrarja, je, ali gre po isti poti kot Italija, Francija, Avstrija in ZDA, pa tudi večina bivših socialističnih držav, med drugim Poljska, Madžarska in Slovaška? Govorim o vstopu v vladavino, za katero je značilno obvladovanje ključnih institucij države, med drugim celotnega pravosodja, medijev in policije, s strani populistične in avtoritarne politične stranke.

Urban Vehovar, sociolog, o slovenskem navdušenju nad športnimi uspehi

Urban Vehovar, sociolog, o podobnosti dveh mladih žensk, ki si sicer nočeta biti podobni

Slovensko družbo zavestno razcepljajo predvsem ljudje, ki jo tudi upravljajo – na levi in na desni.

Nadaljujem z orisom zadnjih treh značilnosti slovenske družbe. Gre za razsežje vrednot oziroma za naučeno dojemanje realnosti, ki je tako izraz hotenih pritiskov kot odzivanja ljudi na družbeno resničnost. Razmere v družbi pač vplivajo na to, kako vidijo sebe ljudje, ki v njej živijo. Brez najmanjšega dvoma je njihovo odzivanje docela razumno.

Slovenska družba je bila v preteklosti, kot je brez dvoma tudi danes, razdeljena na dva nasprotna politična in mnenjska pola, ki si vsak po svoje razlagata slovensko zgodovino.

Pišemo o tem, da so nekateri ljudje že po svoji naravi zlobni, drugi pa ravnajo tako, kot jim narekuje skupina ljudi, ki ji pripadajo. Podrejajo se torej družbenim pravilom in uniformam. To isto vprašanje si zastavljamo tudi glede Slovenk in Slovencev. Vprašanje je namreč, ali smo psihopati ali pa sledimo družbenim pravilom. Prepričan sem, da velja drugo.

Pišem o izločanju akterjev tako z leve kot z desne strani slovenske politične arene. Na levi strani so tudi težave z identiteto in zmedenostjo volilnega telesa »levice«. Na desni pa gre za monopolne interese SDS in značilnosti njenega vodstva. Vse to priča o tem, da imamo na Slovenskem le omejeno demokracijo, če je o njej sploh mogoče govoriti. Za to nosita odgovornost oba pola slovenske politike.

Sedaj prebivalstvo Nemčije sicer množično protestira proti AfD ter skrajni desnici, a stare leve in desne sile se za tem ne morejo dolgo skrivati.

"Vprašamo se lahko, ali Nemčija dejansko gospodarsko zamira in se umika s svetovnega odra kot ena od najuspešnejših in najbogatejših družb na svetu?" piše sociolog dr. Urban Vehovar.

Dr. Urban Vehovar, sociolog, meni, da je slovenska družba plen grozečih dualizmov, ki služijo interesom tako »leve« kot »desne« družbene elite