V Srbijo in največ prav v Beograd je pribežalo Rusov. Ti namreč niso ravno zaželeni v zahodnoevropskih državah, v Srbiji pa s tem nimajo težav.

»Nočem ostati v spominu kot komisarka, ki je pripeljala v EU trojanske konje, ki bodo nato aktivni čez pet, deset ali petnajst let,« je povedala Marta Kos.

Konec tega tedna, točneje 1. novembra, bo leto dni, odkar se je v Novem Sadu zgodila tragična nesreča, padec betonske nadstrešnice na železniški postaji.

Kakšna poslastica za pisanje bi bila zadnja bruseljska vohunska afera za Iana Fleminga, pisateljskega očeta Jamesa Bonda, če bi bil še živ.

Če bi Janezu Janši uspel veliki met in bi na naslednjih volitvah sestavil vlado, bi uresničil dober del svojih mladostnih sanj.

Če bi očetje Evropske unije videli, koliko orožja proizvajajo razne evropske države in kako tekmujejo v oboroževalni tekmi, bi se obračali v grobu.

Že dvajset let se konec avgusta ali prve dni septembra na Bledu zbere diplomatska in druga mednarodna elita iz Evrope in tudi iz drugih delov sveta. Takrat namreč na Bledu poteka Blejski strateški forum (BSF), na katerem udeleženci razpravljajo o perečih svetovnih vprašanjih. Letos že dvajsetič!

»V preteklih devetih mesecih smo imeli po policijskih podatkih na ozemlju Srbije 23.373 javnih zborovanj, ki niso bila registrirana. Promet je bil blokiran na več kot 12 tisoč lokacijah. Predstavljajte si, da bi bilo na vsaki od teh lokacij le 10 policistov. To je 230 tisoč in več kot 230 tisoč policistov, najetih za varovanje neprijavljenih javnih zborovanj.« To je na srbski državni televiziji RTS minuli torek, takoj po seji Sveta za nacionalno varnost, povedal direktor srbske policije Dragan Vasiljević. Prvi mož policije pa je ob tem ocenil, da je v Srbiji varnostni položaj stabilen.

Na Balkanu se številni politiki radi igrajo Tita. Ker sem pred kratkim na televiziji gledala anketo med mladimi, ki večinoma niso vedeli, kdo je bil Tito, naj takšnim bralcem povem, da je bil Tito dosmrtni predsednik rajnke Jugoslavije.

Novinarstvo streljajo, mar ne? Tega si nisem sposodila naključno pri kultnem filmu Konje streljajo, mar ne? izjemnega režiserja Sydneyja Pollacka. Tudi drugi njegovi filmi, kot so Območje somraka, Tootsie, Trije Kondorjevi dnevi in še bi lahko v nedogled naštevali njegove stvaritve, so bili filmi z močnim sporočilom.

»Spoštovani gledalci, to so bila zadnja poročila Al Jazeere Balkans. Zahvaljujemo se vam za skoraj 14 let zaupanja. Zaposleni smo ponosni na vseh 4970 dni, ki smo jih preživeli s ciljem služiti vam. Vedno smo si prizadevali biti glas tistih, katerih glasovi niso slišani, otok resnice, kulture dialoga in etičnega novinarstva. Brez vašega zaupanja in podpore nam nič od tega ne bi uspelo. Hvala, ker ste z nami.« S temi besedami se je 12. julija Dalija Hasanbegović, voditeljica te izredno priljubljene in visoko profesionalne televizije ter spletnega medija, za vedno poslovila od svojih gledalcev.

Pogosto me znanci in prijatelji sprašujejo, za kaj pravzaprav gre zadnjih osem mesecev v Srbiji. Je to razkol med desnico in levico? Je to morda spopad med proevropskimi in proruskimi silami? Je to odnos med militantnim nacionalizmom in liberalno strpnostjo? Odgovor ni lahek. Rekla bi, da je ta državljanski upor precej različnih političnih in ideoloških barv. Gre tudi za vsakega po malem od prej naštetega. A skupni imenovalec tega državljanskega upora, pod vodstvom študentov, je, da gre za upor razsvetljenstva proti primitivizmu.

Mašne obleke, nasmejane evropske ministrice in ministri, bruseljski komisarji in drugi visoki gosti. Vsi so se 14. junija 2025 zbrali ob idilični reki Mozeli v Luksemburgu, na tromeji te male in uspešne države z mnogo večjima sosedama, s Francijo in Nemčijo. Kajti tukaj, na tej tromeji, blizu mesteca Schengen, so na krovu rečne ladje Marie-Astrid 2 pred štirimi desetletji, točneje, 14. junija 1985, ministri Nizozemske, Belgije, Luksemburga, Francije in Nemčije podpisali sporazum o prostem prehajanju meje brez osebnih kontrol.

»V zgodovinskih knjigah bo zagotovo napisano poglavje o nas. Upam, da je to prelomnica, ko gre za položaj v Srbiji.« S temi besedami je prikolesaril iz Srbije na cilj v Strasbourgu eden od osemdesetih kolesarjev, ki so se od 3. do 16. aprila vozili z namenom, da v Strasbourgu, kjer je sedež Sveta Evrope, Evropskega sodišča za človekove pravice in Evropskega parlamenta, opozorijo evropske ustanove o njihovem boju proti korupciji in osipanju demokratičnih standardov in svoboščin v njihovi državi. Srbski študentje so bili v Franciji polni upanja in optimizma, iz Beograda pa je zavela sovražna retorika.

Ljubljanski župan Zoran Janković ne vidi manipulacije, ki je za vso stvarjo in še vedno meni, da je ponudba Aleksandra Vučića prišla kot veliko priznanje njegovemu delu

Medtem ko so oči mednarodne skupnosti uprte v Gazo, Ukrajino ter dogovore med Trumpom in Putinom, pa v Bosni in Hercegovini (BIH) potekajo priprave na razpad te države. Državna entiteta Republika Srbska na čelu s predsednikom Miloradom Dodikom že leto dni pripravlja odcepitev od BIH, kar je v nasprotju s pred 30 leti sklenjenim Daytonskim sporazumom in ustavo BIH. Druga entiteta Federacija Bosne in Hercegovine temu ves čas nasprotuje. Enako tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BIH Nemec Christian Schmidt.

Direktni prenos tistega, kar so milijoni ljudi po vsem svetu 28. februarja gledali iz Ovalne pisarne, bo ostalo zapisano v zgodovini mednarodnih odnosov.

Tudi v demonstracijah, ko so 5. oktobra 2000 v Srbiji zrušili režim Slobodana Miloševića, ni sodelovalo toliko ljudi, kot zadnje tri mesece protestira v okviru študentskih demonstracij. Študentom in dijakom so se po vsej Srbiji pridružili njihovi profesorji, starši, babice in dedki, pa odvetniki, celo nekateri sodniki in številni drugi državljani.

»Ne vem, če mi bo uspelo, da vas pripeljem v središče mesta, saj imamo že več kot mesec dni študentske demonstracije, ki se selijo z enega na drugi del mesta,« mi je 24. decembra lani dejal taksist, ki me je peljal z beograjskega letališča proti središču mesta.

Rdeča nit Pahorjevega govora italijanskim senatorjem je bila namreč, da bi morala EU sprejeti te države medse čimprej in v paketu. Vsakemu, ki se vsaj malo spozna na EU in na Balkan je jasno, da so razlike v približevanju EU med temi državami tako velike, da kaj takega preprosto ni mogoče.