Na vzhodu se namreč sooča z revanšistično in neoimperialno Rusijo, ki pod avtokratskim vodstvom Vladimirja Putina že štiri leta osvaja in uničuje Ukrajino, na zahodu pa se njena tradicionalna zaveznica in zaščitnica ZDA, ki jih spet vodi eratični in nepredvidljivi nepremičninski magnat Donald Trump, de facto odpoveduje transatlantskemu partnerstvu ter svojo pozornost in resurse preusmerja na zahodno poloblo in na velikansko indopacifiško območje.

Tam je namreč LR Kitajska, edina prava rivalka zahodne velesile za globalno hegemonijo.

Da bi bila stiska za EU še večja, številni indici nakazujejo, da kremeljskega avtokrata in njegovega očitnega občudovalca v Beli hiši med drugim druži tudi odločenost razbiti Unijo in Evropo vnovič spremeniti v celino antagonističnih nacionalnih držav, kot je bila pred drugo svetovno vojno.

Z njimi bi Amerika in Rusija pač veliko lažje manipulirali kot s celo in dokaj enotno EU. Jasno je namreč, da Putin in Trump verjameta v svet, ki ga obvladuje nekaj supersil/velesil; vsaka od njih je upravičena do svojega vplivnega območja, manjše in šibkejše države pa morajo ubogati tisto supersilo/velesilo, na katere vplivnem območju ležijo.

Ta vsebina je na voljo samo naročnikom.

---

Naročite Reporter

Že imate račun?

Prijavite se