Prihodnost Evrope je brez ruskega plina, pravi predsednik slovenske vlade Robert Golob v intervjuju za ameriški finančni portal Bloomberg. Zagotavlja tudi, da lahko Evropa brez težav prestane najmanj dva tedna silnega mraza, pa celo »štiri do šest tednov«, je povedal za portal.

Hrvaška, ki je članica EU postala 1. julija 2013, bo januarja prihodnje leto vstopila v evroobmočje, nasmiha pa se ji tudi vstop v schengen. Kljub temu pa še vedno ostaja v skupini najrevnejših članic EU. Vse večja težava za Hrvaško je izseljevanje v tujino, ki še najbolj pesti Slavonijo.

»Evropski državljanke in državljani si zaslužijo pravico do uporabe vsebin v maternem jeziku, ne glede na razširjenost določenega jezika po Evropski uniji,« poudarja evropska poslanka Irena Joveva v pismu, ki ga je poslala izvršnim direktorjem družb Amazon Prime, Disney+ in Netflix. Te namreč slovenskim strankam ponujajo vsebine svojih digitalnih platform, vendar brez slovenskega prevoda.

Nekdanja vladajoča stranka SDS skuša predsednika vlade Roberta Goloba v mednarodni skupnosti očrniti z lažmi, da je menda Putinov privesek v Sloveniji, čeprav je Gibanje Svoboda ostro obsodilo rusko agresijo na Ukrajino in podprlo sankcije proti Rusiji.

Eurofound, ena od agencij Evropske unije, je pred nekaj dnevi objavila izide javnomnenjske raziskave med drugim glede podpore prebivalcev članic EU ekonomskim sankcijam zoper Rusijo zaradi njene agresije na Ukrajino. V raziskavo, izvedeno aprila, je bilo zajetih več kot 40 tisoč ljudi.

»Sem gospod Draghi in rešujem probleme.« S tem Tarantinovim citatom bi kratko in jedrnato lahko predstavili italijanskega premierja. Človeka, ki ima precej daljšo zgodovino od sedaj že pregovornega »whatever it takes«. Osebnost, ki je pomembno oblikovala podobo Italije. Tudi takrat, ko italijanski premier ni še bil na naslovnicah vseh evropskih časopisov. Draghi je v zadnjih štiridesetih letih spremenil svoja izhodišča, priznati pa mu je treba, da je bila evropska perspektiva vedno v osrčju njegovega delovanja.

Obisk treh premierjev, slovenskega Janeza Janše, poljskega Mateusza Morawieckega in češkega Petra Fiale v Kijevu skrbi visoke bruseljske uradnike in stalne predstavnike EU in Nata. Svetovalec poljskega premierja je medtem sporočil, da so Janša, Morawiecki in Fiala prispeli v Kijev.

Ukrajinska kriza je številne evropske politike prisilila k neverjetnim retoričnim akrobacijam, da bi zakrili svoje nekdanje simpatije do Putina.

Osrednji argument opravičevanja oziroma razumevanja ruske agresije na Ukrajino ostaja kršitev obljube Zahoda, da se Nato ne bo širil na vzhod. Obtožba se nanaša pogajanja o združitvi Nemčije leta 1990, po padcu Berlinskega zidu novembra 1989.

Nekdanji veleposlanik v ZDA in stalni predstavnik pri Natu dr. Božo Cerar pojasnjuje spremenjeno evropska varnostna arhitekturo, ki se je znašla na preizkušnji. Pravila mednarodnega obnašanja so vse manj pomembna, kdor je močnejši narekuje poteze. Osrednji igralec te »trde moči« je tudi Vladimir Putin.

O ozadju napada Ruske federacije na Ukrajino smo se pogovarjali z nekdanjim veleposlanikom v Združenih državah Amerike in stalnim predstavnikom pri Natu dr. Božom Cerarjem. Razmere v tem delu sveta se po njegovih besedah ne bodo umirile, dokler bo na oblasti Ruske federacije Vladimir Putin. »V izvajanju svojega 'zgodovinskega poslanstva' ga lahko ustavi le ruski narod – ob enotnosti vseh drug svetovnih akterjev.«

Politični analitik dr. Aleš Maver je v pogovoru razložil, zakaj je od zadnjega tedna v januarju Robert Golob edini, ki lahko Janezu Janši na aprilskih volitvah odvzame relativno zmago. Izredni profesor na mariborski filozofski fakulteti je spregovoril tudi o ozadju Putinovega rožljanja z orožjem na meji z Ukrajino.

Dr. Zlatko Šabič s katedre za mednarodne odnose na FDV je v intervjuju za Reporter opozoril, da bi se morala slovenska zunanja politika zaradi naših gospodarskih, varnostno – političnih in vrednostnih interesov bolj posvetiti državam Vzhodne Azije. Glede sedanjega ruskega političnega in vojaškega pritiska na Ukrajino pravi, da ne gre za izraz samozavesti Rusije, pač pa za izraz njene nesamozavesti.

Zadnje desetletje je EU brez dvoma najbolj zaznamoval brexit. Kljub migrantski krizi in še čemu, kar je zaznamovalo Unijo, je odhod Združenega Kraljestva dogodek brez primere. Zanimivo, posledice odhoda najbolj čutijo Britanci, ki so na referendumu leta 2016 sami izglasovali, da želijo zapustiti EU. Tudi v Sloveniji živeči Britanci se soočajo s težavami, ki so posledica brexita.

Ameriški spletni velikan Google bo glede na nedavni sporazum s slovensko vlado prispeval 2,5 milijona evrov za digitalno preobrazbo Slovenije. A gre za drobtine v primerjavi s koristmi, ki jih imajo spletne multinacionalke (tudi) od Slovenije. Kdaj bodo te družbe končno obdavčene tudi na ravni posameznih držav?

Madžarskemu premierju Viktorju Orbanu opozicija, ki ga želi prihodnje leto z združenimi močmi spraviti z oblasti, pogosto očita korupcijo. Na udaru so zlasti njegovi tesni prijatelji in člani njegove družine, ki so po Orbanovem vnovičnem prihodu na oblast leta 2010 precej obogateli.

Polarizacija političnega prostora ne poteka le med levico in desnico temveč tudi na osi med mestom in podeželjem. Predsednik vlade in SDS Janez Janša je končal polletno predsedovanje Slovenije Evropski uniji, še vedno pa »predseduje« županom.

V tokratni oddaji smo pogledali v zakulisje življenja evropske poslanke Ljudmile Novak iz vrst Evropske ljudske stranke.

V okviru evropskega tedna vodika so potekala številna strokovna srečanja, na katerih so strokovnjaki iz različnih področij razpravljali o priložnostih, povezanih s proizvodnjo in uporabo čistega vodika v različnih gospodarskih sektorjih. Evropska komisija je lani ustanovila Evropsko zavezništvo za čisti vodik, ki je v zadnji načrt vključil več kot 750 projektov, ki jih bo evropska industrija izvedla na področju vodika – od same proizvodnje čistega vodika do njegove uporabe v različnih panogah in sektorjih.

Znotraj Evropske ljudske stranke sta SDS in njen dolgoletni voditelj in že nekaj časa marginalizirana. Sprašujemo se, ali bo najmočnejšo stranko slovenske desnice zaneslo iz tabora najštevilčnejše evropske politične skupine? Janez Janša je pred tujimi novinarji že izjavil, da upa na spremembe v Evropski ljudski stranke, drugače pa »so tukaj tudi druge možnosti«.