Politični analitik dr. Aleš Maver je v pogovoru razložil, zakaj je od zadnjega tedna v januarju Robert Golob edini, ki lahko Janezu Janši na aprilskih volitvah odvzame relativno zmago. Izredni profesor na mariborski filozofski fakulteti je spregovoril tudi o ozadju Putinovega rožljanja z orožjem na meji z Ukrajino.

Dr. Zlatko Šabič s katedre za mednarodne odnose na FDV je v intervjuju za Reporter opozoril, da bi se morala slovenska zunanja politika zaradi naših gospodarskih, varnostno – političnih in vrednostnih interesov bolj posvetiti državam Vzhodne Azije. Glede sedanjega ruskega političnega in vojaškega pritiska na Ukrajino pravi, da ne gre za izraz samozavesti Rusije, pač pa za izraz njene nesamozavesti.

Zadnje desetletje je EU brez dvoma najbolj zaznamoval brexit. Kljub migrantski krizi in še čemu, kar je zaznamovalo Unijo, je odhod Združenega Kraljestva dogodek brez primere. Zanimivo, posledice odhoda najbolj čutijo Britanci, ki so na referendumu leta 2016 sami izglasovali, da želijo zapustiti EU. Tudi v Sloveniji živeči Britanci se soočajo s težavami, ki so posledica brexita.

Ameriški spletni velikan Google bo glede na nedavni sporazum s slovensko vlado prispeval 2,5 milijona evrov za digitalno preobrazbo Slovenije. A gre za drobtine v primerjavi s koristmi, ki jih imajo spletne multinacionalke (tudi) od Slovenije. Kdaj bodo te družbe končno obdavčene tudi na ravni posameznih držav?

Madžarskemu premierju Viktorju Orbanu opozicija, ki ga želi prihodnje leto z združenimi močmi spraviti z oblasti, pogosto očita korupcijo. Na udaru so zlasti njegovi tesni prijatelji in člani njegove družine, ki so po Orbanovem vnovičnem prihodu na oblast leta 2010 precej obogateli.

Polarizacija političnega prostora ne poteka le med levico in desnico temveč tudi na osi med mestom in podeželjem. Predsednik vlade in SDS Janez Janša je končal polletno predsedovanje Slovenije Evropski uniji, še vedno pa »predseduje« županom.

V tokratni oddaji smo pogledali v zakulisje življenja evropske poslanke Ljudmile Novak iz vrst Evropske ljudske stranke.

V okviru evropskega tedna vodika so potekala številna strokovna srečanja, na katerih so strokovnjaki iz različnih področij razpravljali o priložnostih, povezanih s proizvodnjo in uporabo čistega vodika v različnih gospodarskih sektorjih. Evropska komisija je lani ustanovila Evropsko zavezništvo za čisti vodik, ki je v zadnji načrt vključil več kot 750 projektov, ki jih bo evropska industrija izvedla na področju vodika – od same proizvodnje čistega vodika do njegove uporabe v različnih panogah in sektorjih.

Znotraj Evropske ljudske stranke sta SDS in njen dolgoletni voditelj in že nekaj časa marginalizirana. Sprašujemo se, ali bo najmočnejšo stranko slovenske desnice zaneslo iz tabora najštevilčnejše evropske politične skupine? Janez Janša je pred tujimi novinarji že izjavil, da upa na spremembe v Evropski ljudski stranke, drugače pa »so tukaj tudi druge možnosti«.

Slovenski premier Janez Janša se je pred dnevi sestal z razvpito francosko političarko Marine Le Pen, predsednico stranke Nacionalni zbor. Ta pravi, da se Janša strinja z njenim stališčem, da nacionalne ustave članic Evropske unije niso podrejene pravnemu redu EU.

Premier Janez Janša je na današnji mednarodni spletni konferenci z naslovom Vlade po okrevanju - na prihodnost pripravljeni javni sektor ocenil, da odziv na epidemijo covida-19 ni bil pravočasen, še posebej ne v državah, kjer mora vlada za ukrepanje dobiti dovoljenje parlamenta. Težave so bile tudi z dostopom do podatkov in koordinacijo ukrepov.

Si predstavljate, da bi župan neke občine ne sprejel delegacije državnega zbora, sestavljene iz vseh poslanskih skupin, njene člane pa po tviterju pa žalil in zmerjal s pripadniki nekega omrežja, denimo kakšne vatikanske tajne organizacije ali pa s hobotnico ruskega predsednika Vladimirja Putina? Prepričan sem, da bi se večina Slovencev zgražala nad takšnim županom in njegovo občino.

Potem ko je včeraj nizozemski premier Mark Rutte obsodil "neokusen tvit Janeza Janše" glede evropskih poslancev, mu je slovenski premier na twitterju svetoval, naj raje zaščiti svoje novinarje, da "jih ne bodo morili na ulicah".

Pred dvema letoma je marsikdo debelo pogledal, ko je videl nosilko liste Marjana Šarca za volitve v evropski parlament. Namesto kakega strogega možaka ali dame, ki so v Šarcu videle vlečnega konja slovenske demokracije in se že ob ustanovitvi stranke priključile stranki s slovitim imenom, je na vrhu liste pisalo Irena Joveva. Simpatična novinarka informativnega programa največje komercialne televizije je postala glavni Šarčev adut za naskok na EU.

Vladala je dolgih šestnajst let. V tem času se je soočila s svetovno finančno oziroma evrsko krizo, migrantsko krizo in koronsko pandemijo. Na vrhuncu slave in moči so ji dali vzdevek kraljica Evrope. Doživela je, malo tudi po lastni krivdi, odhod Velike Britanije iz EU. Na vrat na nos je zaprla nemške jedrske elektrarne, zgradila Severni tok 2 in bila za ameriške liberalce nekaj časa voditeljica svobodnega sveta.

Izredni profesor za mednarodne odnose dr. Marko Lovec težave kanclerskega kandidata CDU/CSU Armina Lascheta vidi v tem, da je potisnjen v defenzivni položaj – Nemčija je v dobri kondiciji tudi zaradi zadržanosti in iskanja kompromisov v času Merklove, vendar pa je del volivcev vseeno mnenja, da bi bilo treba narediti več. V pogovoru je Lovec komentiral tudi mnenje Dimitrija Rupla, da je smotrno ostati zunaj ameriško-francosko-nemškega spora in se postaviti v srednjeevropski in sredozemski kontekst.

Z nekdanjim diplomatom dr. Božom Cerarjem smo se pogovarjali o posledicah umika Američanov iz Afganistana za Evropsko unijo in Nato. Pojasnil je, zakaj s pristopom vlade do zunanje politike nima težav.

Slovenija je z 54,9 odstotki cepljenimi med starejšimi od 18 let s prvim odmerkom pri repu držav članic EU. Na spodnji tretjini »lestvice« so pristale nove članice EU, države srednje oziroma vzhodne Evrope.

Slaba precepljenost v Sloveniji je v veliki meri tudi posledica precejšnjega odpora proti cepljenju. Po raziskavi Eurobarometra, ki jo je junija naročila Evropska komisija, so Slovenci največji nasprotniki cepljenja v EU, prav tako so drugi največji nasprotniki cepljenja proti kovidu-19.

Desni intelektualci so zaskrbljeni zaradi Evropske unije. Nad njo je ob resoluciji Evropskega parlamenta glede madžarske zakonodaje LGBT+ na portalu Časnik krepko razočaran tudi zgodovinar Stane Granda.