Enotnost ostaja naša najmočnejša valuta in veliko je imamo, je včeraj v Bruslju poudaril podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič v povezavi s pogajanji o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom, ki so bila ena osrednjih tem včerajšnjega zasedanja ministrov EU za evropske zadeve v Bruslju.

Švedska je trenutno edina država v Evropski uniji, ki od poletja v tedenskem povprečju beleži upad novih okužb z novim koronavirusom. Medtem ko je imela junija še 67,4 primera na 100.000 prebivalcev, jih ima sedaj 14,3, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Sedanji slovenski premier je septembra 2018 kot tedanji opozicijski poslanec v intervjuju za osrednji izraelski časopis napovedal, da bi njegova desnosredinska vlada priznala Jeruzalem kot glavno mesto Izraela. To potezo je sicer pred tem storil njegov vzornik ameriški predsednik Donald Trump. Zdaj se kaže, kar so poznavalci vedeli že takrat: Janša napovedi ne more uresničiti, kar je bilo jasno že v času intervjuja. Od naše države tega nihče niti ne pričakuje, vendar takšne izjave, kasneje neuresničene, krnijo verodostojnost naše države v svetu glede izredno občutljivih vprašanj.

Voditelji članic EU so poleti dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 v skupni višini 1824 milijard evrov. Gre za največ denarja doslej tudi za našo državo, zato je potreben resen premislek o tem, kako ga porabiti, so soglašali govorci na spletnem seminarju v organizaciji Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Nizozemska, Švedska, Danska in Avstrija. To je četverica varčnih držav, ki so protiutež težnjam sredozemskih držav po spremembi EU v zvezo držav, v kateri se ni bi vedelo, kdo pije in kdo plača.

Lani je bilo iz proračuna EU napačno porabljenih kar 485 milijonov evrov, je danes sporočil evropski urad za boj proti goljufijam (Olaf). Gre za precejšen skok od leta 2018, ko je bilo po izračunih Olafa zaradi goljufij izgubljenih 371 milijonov evrov.

EU je včeraj izrazila zaskrbljenost in obžalovanje zaradi zaveze Srbije v okviru nedavnega dogovora v Beli hiši glede selitve srbskega veleposlaništva v Izraelu iz Tel Aviva v Jeruzalem. Glede vprašanja, ali sta srbsko in kosovsko vodstvo vedeli, kaj podpisujeta v Washingtonu, pa so v Bruslju dejali, da je to treba vprašati njih.

Višegrajska četverica se je začela kot zgodbo o sodelovanju držav »ugrabljenega Zahoda« pri njihovi vrnitvi na Zahod. Po vključitvi v Nato in EU se je zdelo, da skupina nima več smisla obstoja, znova pa je višegrajska četverica odmevno stopila skupaj, ko se je uprla tako imenovanim migrantskim kvotam.

Evropska komisija je včeraj sporočila, da bodo kmalu izplačali 88,9 milijona evrov iz solidarnostnega sklada Evropske unije kot prvo finančno pomoč Zagrebu in okolici, ki ju je 22. marca prizadel potres z magnitudo 5,3. Denar je namenjen kot pomoč prebivalstvu ter vnovični vzpostaviti osnovne infrastrukture in storitev, so sporočili iz Bruslja.

Države članice EU so danes sprejele niz ukrepov v odgovor na zakon o nacionalni varnosti, ki ga je Peking uveljavil v Hongkongu. Med drugim paket predvideva omejitev izvoza opreme, ki bi jo kitajske oblasti lahko uporabile za nadzor in represijo. Do nadaljnjega EU tudi ne bo vstopala v nova pogajanja s Hongkongom, so sporočili iz Bruslja.

Po maratonskem vrhu EU, na katerem so se predsedniki držav ali vlad pogajali o delitvi evropskih milijard, se zdi, da so vsi zmagovalci in vsi zadovoljni. Slišati je bilo veliko besed o nacionalnem ponosu in vladavini prava, a kot vedno je bilo to le običajno bruseljsko kupčkanje z denarjem.

"Nesprejemljivo je, da predlog proračuna predvideva izrazite reze v sredstva za varovanje zunanje meje Evropske unije," se je evropska poslanka Ljudmila Novak odzvala na proračun Evropske unije (EU) za obdobje 2021-2027.

V razpravi vrha EU o vladavini prava ni šlo za delitev na Poljsko in Madžarsko ter preostale članice in za to, da se je Slovenija pridružila eni skupini, temveč za razčiščevanje pojma vladavina prava. Ko so pogledali, kako je opredeljen v lizbonski pogodbi, so bili enotni, da je izven tega vsa razprava sholastična, je povedal premier Janez Janša.

Madžarski premier Viktor Orban je danes poudaril, da sta Madžarska in Poljska v pogajanjih o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 "ubranili nacionalni ponos". Zatrdil je, da so preprečili povezavo evropskih sredstev z vladavino prava, poročajo tuje tiskovne agencije.

V opoziciji so kritični do ravnanja premierja Janeza Janše na pogajanjih o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 in opozarjajo, da prihaja do zasuka slovenske zunanje politike. Predsednik SMC Zdravko Počivalšek pa je po drugi strani prepričan, da Slovenija ostaja zavezana evropskim vrednotam.

Voditelji članic EU po treh dneh zasedanja in neprespani noči še vedno niso dosegli dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Nadaljevanje vrha je predvideno ob 16. uri. Takrat se pričakuje nov pogajalski predlog. Po ostrih nočnih izmenjavah naj bi bilo zdaj vzdušje bolj pozitivno.

Voditelji članic EU so že drugi dan celodnevnih pogajanj v Bruslju končali brez preboja pri iskanju dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Nadaljevali bodo v nedeljo opoldne, je po Twitterju sporočil govorec predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela. V nedeljo se pričakuje nov pogajalski predlog.

Voditelji članic EU so po skoraj 14 urah pogajanj o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 prvi dan zasedanja končali v klavrnem vzdušju. Zataknilo se je pri vprašanju odločanja o izplačilu sredstev iz sklada za okrevanje, ker nizozemski premier Mark Rutte osamljeno vztraja pri odločanju s soglasjem. Nadaljevali bodo ob 11. uri.

Zunanji ministri EU so včeraj v Bruslju podprli dvotirni pristop do Turčije - tako preučitev možnosti za umiritev napetosti kot pripravo novih sankcij. Ob tem so obsodili odločitev turških oblasti, da status nekdanje istanbulske katedrale Hagija Sofija spremenijo iz muzeja v mošejo, je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.

Oxford Economics je po naročilu kitajskega telekomunikacijskega giganta izdelal analitsko študijo, v kateri ugotavlja vpliv omejevanja ponudnikov tehnologije pri vzpostavljanju 5G omrežij. Na evropski ravni bi do leta 2035 EU takšno omejevanje stalo 32,4 milijarde evrov v obliki izgubljenega BDP, prav tako pa bi več kot desetina prebivalcev imela poznejši dostop do 5g omrežja. Na primeru Slovenije je študija Oxford Economics pokazala, da bi vrednost izgubljenega BDp do leta 2035 dosegla 150 milijonov evrov.