V zadnjih tednih, ko nad Dansko, Norveško in Nemčijo redno opažajo drone, ki se niti ne skrivajo, javnost ni dobila nobenega oprijemljivega podatka o njih. Varnostni organi niso sestrelili ali ujeli niti enega drona, po drugi strani pa nas prepričujejo, da so ruski ali vsaj posredno povezani z Rusijo. Psihološki učinki vojne živcev se že čutijo, saj Evropejce zanima, kaj se dogaja na njihovem nebu in čigavi so droni, ki motijo letalski promet, opazujejo kritično infrastrukturo in zelo očitno opozarjajo nase.

Neznani leteči predmeti, zaradi katerih je severni del Evrope že dober mesec na nogah, nam s svojim delovanjem neposredno sporočajo dvoje: da ne delujejo neopazno in diskretno, saj želijo biti opaženi (1), in da niso nevarni oziroma oboroženi (2). Ta dva podatka običajno spregledamo, pa sta pomenljiva. Mar ni neverjetno, da nam varnostni organi na Danskem, Norveškem ali v Nemčiji, kjer so doslej opazili največ dronov, niso razkrili še nobenega podatka, za kakšne drone pravzaprav gre? Niti tega ne, kakšnih dimenzij so, vsaj približnih seveda. Gre za drone, ki merijo več metrov, ali pa za majhne naprave velikosti avtomobilskega kolesa, kakršne lahko naročimo po svetovnem spletu za tisoč evrov?

Droni, ki so jih doslej opazili na Poljskem ali v Romuniji, svoje identitete niso mogli zakriti, Poljaki so celo štiri sestrelili. Po neuradnih podatkih je šlo za šahede, se pravi iranske drone, ki jih že nekaj let izdelujejo tudi v Rusiji pod imenom geran.

Profimedia

Skopost z informacijami v primeru skandinavskih držav in Nemčije bi lahko mirno označili za cenzuro, če je ne bi opravičevalo dejstvo, da varnostnim organom držav, kjer so videvali »neznane leteče predmete«, ni uspelo sestreliti ali kako drugače prizemljiti niti enega drona. Zakaj ne? Smo v Evropski uniji in zvezi Nato res tako slabo opremljeni za boj proti dronom ali pa je v ozadju nekaj povsem drugega – namreč perfidna psihološka igra z javnim mnenjem, ki jo evropske vlade izkoriščajo za to, da bi nas prepričale, da so velike investicije v obrambo nujnost in da je naša prihodnost odvisna od novega orožja?

Psihološka vojna

Seveda je Rusija idealna tarča in večina od nas bo prikimala tistim evropskim voditeljem – izstopata predvsem nemški kancler Merz in francoski predsednik Macron –, ki niso oklevali z identifikacijo storilca. Za droni, ki vdirajo v zračni prostor Poljske, Norveške, Danske in Nemčije, stoji Vladimir Putin, pravita. Toda za obtožbe še nihče ni ponudil verodostojnega dokaza, zato bi bilo pravilneje zapisati, da je Rusija le najverjetnejša in glede na dinamiko odnosov tudi največja osumljenka.

Vseeno pa bo v nekem trenutku treba ponuditi konkretne dokaze o odgovornosti Kremlja. Doslej so še najdlje prišli Francozi, ki so na začetku oktobra zasegli ruski tanker in aretirali kapitana in prvega oficirja, ker naj bi sodelovala pri hibridni operaciji. Sumijo, da so s te ladje, katere plovba iz Baltika okoli danskega otočja proti Rokavskemu prelivu sovpada z videvanji dronov nad Dansko, Rusi lansirali (katapultirali?) drone. A če dronov ali vsaj naprav za njihovo lansiranje ne bodo našli, bomo imeli problem.

Ne glede na dosedanje pomanjkanje podatkov je jasno, da vse pogostejša videvanja »neznanih letečih predmetov« nad evropskimi državami niso le plod domišljije in da je v ozadju organiziran sistem. Ob tem se pojavlja vse več lažnih alarmov, ko se izkaže, da so bili »ruski droni« v resnici letala ali celo nebesna telesa. Pojavil se je tudi fenomen oponaševalcev, posameznikov, ki sicer nimajo nobene zveze z Rusijo (ali katerokoli drugo državo), vendar v neposredni bližini letališč, kjer velja prepoved gibanja, upravljajo drone. Takšnih letečih naprav, ki jih lahko kupite v vsaki tehnični trgovini ali naročite na spletu, je v Evropi že na stotisoče, njihova zakonska regulacija pa pomanjkljiva.

Pred kratkim so na norveškem letališču Rossvoll aretirali tri »Ruse«, ki so upravljali dron v prepovedanem območju. Izkazalo se je, da imajo »civilni dron«, njihovi dokumenti pa so razkrili, da gre za nemške državljane. Nekaj podobnega se je zgodilo »Rusu«, ki so ga aretirali v bližini frankfurtskega letališča z dronom v rokah. Bil je Hrvat. Na zaslišanju se je zlomil in v solzah priznal, da ni ruski vohun.

Profimedia

Zgodba o ruskih dronih, ki obletavajo nekatere evropske države in si ogledujejo letališča, vojaške baze, energetske objekte in podobno, torej vsaj za zdaj ostaja na ravni nekakšne skrivalnice, v kateri pa lahko zaznamo elemente psihološke vojne. Kajti če se izkaže, da so droni dejansko ruski, da jih upravlja nekdo, ki deluje po navodilih Moskve, potem bo to potrdilo teorijo, po kateri je vse to sestavni del obširne hibridne vojne Rusije proti Zahodu.

Kdo je glavni osumljenec

Po oceni vojaških analitikov, ki že od poletja pozorno spremljajo naraščajoči trend dronov v Evropi, je bolj kot neposredna (vojaška) ogroženost pomemben psihološki vidik. Ne glede na to, katera država stoji v ozadju – najverjetnejši osumljenec je seveda še vedno Rusija –, predstavlja množično videvanje dronov psihološki pritisk na Evropejce.
Začnimo z demonstracijo moči, pri čemer motiv niti ni tako pomemben.

Ključno je to, da nekdo svobodno straši državljane Evrope, moti civilni letalski promet, zaradi česar nastaja gospodarska škoda, obenem pa nizki preleti dronov nad objekti kritične infrastrukture vzbujajo nova vprašanja. Kajti če izhajamo iz teze, da je v ozadju Rusija, ki že več kot deset let vodi hibridno vojno proti Evropi, nas lahko zanima, zakaj bi Moskva ob vsej svoji napredni satelitski tehnologiji, s katero lahko izjemno natančno zabeleži vse nadzemne vojaške in civilne infrastrukturne objekte, na teren pošiljala še drone, ki letijo nizko nad tlemi.

Odgovor, ki ga ponujajo poznavalci, je presenetljiv: Rusi želijo imeti 3D sliko vsega, kar se jim zdi pomembno na Zahodu (1), in poleg tega hočejo, da Evropejci vemo, kaj počnejo (2). Ta, drugi del, ki smo ga omenili že uvodoma, izhaja iz predpostavke, da bo določen delež populacije podlegel paniki in začel pozivati politike, naj naredijo vse, da se napetosti z Rusijo končajo. Da popustijo dominantni, agresivni državi, ki grozi, da bo po Ukrajini vojno nadaljevala še kje.

Ne glede na to, da vsaj ta trenutek takšne nevarnosti ni, pa že občutek ogroženosti sproža dovolj panike in strahu, da so droni pomemben faktor pritiska na zahodno javnost. Kajti tudi če njihovo delovanje ostane v senci hibridne vojne, je Kremelj dosegel cilj: Rusija je še vedno razumljena kot mogočen, nepremagljiv vojaški stroj za ubijanje. Takšna slika seveda ni povsem realna in zamegljuje vse tisto, kar skuša Putinov režim skriti pred domačo in tujo javnostjo: dolge vrste pred bencinskimi črpalkami, vse več gorečih rafinerij, padec izvoza nafte, motnje v oskrbi, inflacijo, padec standarda ipd.

Vendar teh znanilcev krize nihče ne bo videl, če bo živel v strahu. Mit o mogočni Rusiji, ki stoji za vsemi sabotažami, nesrečami in vdori dronov v Evropo, koristi obojim: Putinu, ker ohranja podobo vsemogočne Rusije, in evropskim vladajočim elitam, ker tako lažje manipulirajo s prestrašenimi državljani.

Kaj pravi glavni osumljenec

Ker ima vsaka zgodba dve plati, velja pokukati tudi čez »železno zaveso«, kaj o dronih nad Evropo pravijo v Rusiji. Protievropsko razpoloženje je tam opazno, ruski politiki Evropejce označujejo za »izrojence«, ki ne razumejo, kaj je vojna. Namestnik predsednika Varnostnega sveta Rusije Dmitrij Medvedjev, ki je znan po svojih skrajnih izjavah in upravičeno velja za glavnega vojnega hujskača v Rusiji, se veseli strahu, ki ga zaradi dronov na svoji koži občutijo Evropejci. »Naj se prestrašijo in tresejo kot neumne živali v čredi, ki jih ženejo v klavnico,« je zapisal.

Wikimedia

V primerjavi z Medvedjevom je bil Vladimir Putin na nedavnem forumu Valdaj v Sočiju bolj kultiviran, čeprav je natrosil kup laži in Evropo obtožil, da se militarizira. Ponovil je, da je Nato v vojni z Rusijo, da Natove enote sodelujejo v bojnih operacijah v Ukrajini, in razkril podatek, ki verjetno ne bo posebej razveselil Donalda Trumpa, ki rad moralizira Evropejcem: Rusija je še vedno drugi največji izvoznik urana na ameriški trg (!).

O pojavu dronov nad evropskimi državami pa je Medvedjev ponudil več teorij, od katerih je ena celo posredno povezana z Rusijo – namreč da (1) drone lansirajo pripadniki proruskega podzemlja v evropskih državah, da bi tako destabilizirali razmere v Evropski uniji. Druge teorije so del standardnega repertoarja kremeljske propagande: (2) droni so provokacija Ukrajine, ki želi v vojno zvleči Evropsko unijo in zvezo Nato; (3) drone lansirajo same države, kjer se pojavljajo, da bi z njimi preizkušale svoje sisteme zračne obrambe; (4) gre za igre lokalnih huliganov.

Peta možnost – da bi drone dejansko angažirala Rusija – seveda odpade, ker Rusija tega ne počne. Ali kot je na forumu Valdaj razložil njihov vrhovni vojskovodja Vladimir: gre kvečjemu za lažne ruske drone in posebno operacijo, s katero želijo evropske države domačo javnost prelisičiti, da bi sprejela občuten dvig obrambnih izdatkov. Ne glede na vse je treba priznati, da bi ta zadnja razlaga lahko dobila precej podpornikov tudi v Evropi, če vlade držav, kjer so opazili domnevne ruske drone, ne bodo v nekem razumnem roku javnosti predstavile dokaze za svoje domneve. A če doslej niso »ujeli« niti enega drona, se zdijo takšna pričakovanja iluzorna.

Kaj bi Rusi lahko poslali nad Evropo

Po podatkih, ki so javno dostopni, do zaključka prispevka (9. oktober 2025) na evropskih tleh niso našli niti enega dela ali delčka večje skupine dronov, ki so jih od septembra dalje videvali nad Dansko, Norveško in Nemčijo. Na Danskem, kjer so zaradi dronov 22. septembra celo zaprli osrednje letališče v Kopenhagnu, sledilo pa je še več opažanj, so varnostni organi sporočili le to, da so droni »izginili« in da je šlo za »profesionalne operacije«. Kaj natanko naj bi to pomenilo, niso razložili.

Zgodba o norveških dronih je podobna: šest se jih je pojavilo na letališčih v Oslu in Bronnoysundu ter nad letalsko bazo Orland, potem pa so izginili. Skupno vsem opažanjem je, da so bila ponoči, da so droni v nekem trenutku izklopili signalne luči in izginili, še preden so na kraj prišli varnostni organi. Edini dokazi, da se je na nebu dejansko nekaj dogajalo, so precej amaterski videoposnetki in fotografije, iz katerih bi težko izluščili kakšne oprijemljivejše informacije.

Profimedia

Vseeno pa so vojaški analitiki identificirali nekaj potencialnih modelov dronov, ki bi vsaj teoretično lahko sodelovali v ruski hibridni vojni. Med njimi so tudi majhni in srednje veliki droni brez oznak, primerni za nočno delovanje. Na prvi pogled spominjajo na komercialne modele, prosto dostopne, vendar gre za vojaške drone s precej daljšim dosegom delovanja. Zelo verjetno je šlo za modele, ki niso oboroženi, temveč namenjeni opazovanju, zato so tudi lažji in lahko delujejo dlje časa.

Rusija ima v svojem arzenalu zrakoplovov brez človeške posadke različne modele, od majhnih dronov za taktično opazovanje bojišča do večjih in velikih dronov, namenjenih bojnemu delovanju. Njihov doseg je temu primeren in znaša tudi več tisoč kilometrov, saj gre za zrakoplove v velikosti letal. Proizvodnja letal brez človeške posadke – zanje danes uporabljamo generično ime droni – se je začela že v obdobju Sovjetske zveze, po ruski invaziji na Ukrajino 2022 pa se je močno povečala izdelava manjših dronov, tudi takšnih, ki so namenjeni ubijanju ljudi (t. i. samomorilni droni).

Med taktičnimi droni za opazovanje in nadzor imajo Rusi na voljo serijo orlan, ki se začne z modelom 10 (obstaja še model 30, ki pa je precej večji in ne ustreza opažanjem nad Dansko, Norveško in Nemčijo). Orlan-10 je idealen tudi za 3D kartografiranje in opazovanje infrastrukture na zemlji, ruska vojska ga je uporabljala v Ukrajini in Siriji. Doseg je 120 kilometrov, leti s hitrostjo 150 km/h in je lahko v zraku do 18 ur. Lansirajo ga s katapultom, na zemljo se spusti s padalom.

Model zala 421 je še bolj klasičen dron za opazovanje, obmejni nadzor in vohunjenje, odlikuje ga majhna teža, domet je do 70 kilometrov, v zraku je lahko do 4 ure in pogosto deluje v skupini. Zdi se, da bi bil lahko med glavnimi »osumljenci« za delovanje v evropskem zračnem prostoru.

Najbolj razvpiti droni, ki jih Rusi uporabljajo v vojni v Ukrajini, so vsekakor iranski šahedi, ki jih v ruski različici imenujejo gerani. Sprva so bili namenjeni izključno bojnemu delovanju in samomorilnim misijam. Kasnejše različice pa so naredili tudi za opazovanje. Geran je dron srednje velikosti, čez krila ima 2,5 metra, dolg je še meter več. Tehta 200 kilogramov in lahko nosi do 50 kg težko bojno glavo. Če je predelan za opazovanje, je seveda lažji in to mu podaljša doseg na 2000 kilometrov. Leti s hitrostjo 185 km/h, pogon je propelerski.

Rusi so razvili tudi model gerbera, hibridni dron, ki je mišljen kot tarča oziroma vaba, saj ne nosi bojne glave niti nima opreme za opazovanje. Njegov doseg je do 600 kilometrov, leti s hitrostjo do 200 km/h, dokler mu ne zmanjka goriva in strmoglavi. Nekaj dronov gerbera so letos že našli na Poljskem in v Litvi.

Profimedia

Med večjimi droni, ki po velikosti spominjajo na (vojaška) letala, omenimo kronštadt orion, namenjen globokemu zalednemu opazovanju, običajno ga spremlja lovec suhoj-57. Ta dron čez krila meri 16 metrov, dolg je 8 metrov in lahko nosi 200-kilogramski tovor, doseg je okoli 250 kilometrov, v zraku lahko ostane kar 24 ur in poleti do 7500 metrov visoko.

Največji ruski dron je altius-U, ki ima čez krila kar 28,5 metra, dolg pa je več kot 11 metrov. Nosi lahko eno tono bojnega tovora, doseg pa je 10 tisoč kilometrov, največja višina 12 tisoč metrov. Rusi ga uporabljajo predvsem za nadzor arktičnega prostora.

Zanimiv je tudi suhoj-70 ohotnik, namenjen tako opazovanju kot tudi bojnemu delovanju. Čez krila ima 20 metrov, dolg je 14 metrov in lahko nosi 2,8 tone tovora. Ohotnik se lahko dvigne na kar 18 tisoč metrov višine, doseg ima 6000 kilometrov, največjo hitrost pa 1000 km/h.

Incidenti se bodo verjetno nadaljevali

Ali je bil kateri izmed teh dronov angažiran tudi v nedavnih incidentih nad Dansko, Norveško in Švedsko, ostaja neodgovorjeno vprašanje. Potencialno bi Rusi lahko angažirali orlan-10, gerbero ali geran-2, ki so namenjeni bodisi opazovanju bodisi so mišljeni kot vaba za nasprotnikovo zračno obrambo. Če je šlo za testiranje evropske zračne obrambe, v Kremlju ne morejo biti povsem zadovoljni.

Resda Evropejci niso sestrelili ali zasegli nobenega »neznanega letečega predmeta«, kar pomeni, da ni dokazov za rusko vpletenost. A po drugi strani se ni odzvala niti zračna obramba targetiranih evropskih držav, kar pomeni, da ruski vojaški strategi niso dobili nobenih konkretnih vhodnih podatkov, da bi lahko sestavili neko širšo sliko Natovega delovanja v vojnih razmerah. Če se bodo vdori dronov nadaljevali, kot predvidevajo Natovi vojaški analitiki, evropske države pa ne bodo sklatile nobenega vsiljivca, se bo igra mačke z mišjo nadaljevala. Skrbeti nas mora predvsem to, da še vedno ne vemo, kdo je mačka in kdo miš …

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.