Kako bodo prihajajoče evropske volitve spremenile razmerja moči v Evropskem parlamentu, zakaj EU za članice ni samo bankomat, zakaj Viktor Orban v izsiljevanju Bruslja ni tako uspešen, kot se rad predstavlja, pa kaj bi za Evropo pomenila zmaga Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah sta v novi epizodi Reporter podkasta spregovorila novinar Reporterja Igor Kršinar in evropski poslanec Klemen Grošelj.

Evropski poslanci zahtevajo preiskavo srbskih parlamentarnih volitev – če bodo sumi prevar potrjeni, grozijo z zaprtjem pipice Srbiji

Da bi vedel, kaj se bo zgodilo z Gazo in na Bližnjem vzhodu, bi človek moral imeti kristalno kroglo, je iskren dr. Boštjan Udovič, predavatelj s področja diplomacije na Fakulteti za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani.

Znani rek pravi, da je ljudi veliko, a na človeka redko naletiš. Dr. Pašić je neverjeten intelektualec, poln različnih znanj, ki jih rad deli dalje. Zato tudi sam pogosto piše kolumne za vidne domače medije. Zapletene in težke reči razloži lepo, jasno, vsem razumljivo. Čeprav je njegov urnik natrpan do vrha, si čas za koristen dialog vedno vzame. In namen tega intervjuja je, da bi vsaj kakšnemu bralcu koristil in razblinil tabuje in osvetlil resnico o svetu.

Evropska komisija je danes odobrila izplačilo 100 milijonov evrov predplačila iz solidarnostnega sklada EU za obnovo po avgustovskih poplavah v Sloveniji. Preostanek od 400 milijonov evrov, za kolikor je zaprosila Slovenija, bo predvidoma izplačan prihodnje leto.

Evropska unija je junija lani sprejela direktivo, s katero je prepovedala aromo za okuse pri tobaku za segrevanje in državam članicam dala rok do 23. julija 2023, da z direktivo uskladijo nacionalno zakonodajo, ki bi morala začeti veljati 23. oktobra letos.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je namesto v Tirano odšel v Peking. Od Kitajske ima sicer Srbija manj koristi kot od EU, a Vučić neprestano igra na karto sedenja na več stolih.

Na vrhu voditeljev EU ta teden je v oči padel osamljeni madžarski premier Viktor Orban. Medtem ko so kolegi razposajeno pozirali za selfije in na družbenih omrežjih objavljali fotografije svojega druženja, je Orban lahko le otožno spremljal početje, iz katerega je bil izključen.

Ne bo se nam treba zanašati izključno na lastne finančne vire za obnovo. Sloveniji bo iz solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč po poplavah na voljo 400 milijonov evrov. Od tega 100 milijonov letos, 300 milijonov pa prihodnje leto. Sredstva za sanacijo in obnovo lahko Slovenija črpa tudi iz drugih evropskih skladov.

Prihodnost Evrope je brez ruskega plina, pravi predsednik slovenske vlade Robert Golob v intervjuju za ameriški finančni portal Bloomberg. Zagotavlja tudi, da lahko Evropa brez težav prestane najmanj dva tedna silnega mraza, pa celo »štiri do šest tednov«, je povedal za portal.

Hrvaška, ki je članica EU postala 1. julija 2013, bo januarja prihodnje leto vstopila v evroobmočje, nasmiha pa se ji tudi vstop v schengen. Kljub temu pa še vedno ostaja v skupini najrevnejših članic EU. Vse večja težava za Hrvaško je izseljevanje v tujino, ki še najbolj pesti Slavonijo.

»Evropski državljanke in državljani si zaslužijo pravico do uporabe vsebin v maternem jeziku, ne glede na razširjenost določenega jezika po Evropski uniji,« poudarja evropska poslanka Irena Joveva v pismu, ki ga je poslala izvršnim direktorjem družb Amazon Prime, Disney+ in Netflix. Te namreč slovenskim strankam ponujajo vsebine svojih digitalnih platform, vendar brez slovenskega prevoda.

Nekdanja vladajoča stranka SDS skuša predsednika vlade Roberta Goloba v mednarodni skupnosti očrniti z lažmi, da je menda Putinov privesek v Sloveniji, čeprav je Gibanje Svoboda ostro obsodilo rusko agresijo na Ukrajino in podprlo sankcije proti Rusiji.

Eurofound, ena od agencij Evropske unije, je pred nekaj dnevi objavila izide javnomnenjske raziskave med drugim glede podpore prebivalcev članic EU ekonomskim sankcijam zoper Rusijo zaradi njene agresije na Ukrajino. V raziskavo, izvedeno aprila, je bilo zajetih več kot 40 tisoč ljudi.

»Sem gospod Draghi in rešujem probleme.« S tem Tarantinovim citatom bi kratko in jedrnato lahko predstavili italijanskega premierja. Človeka, ki ima precej daljšo zgodovino od sedaj že pregovornega »whatever it takes«. Osebnost, ki je pomembno oblikovala podobo Italije. Tudi takrat, ko italijanski premier ni še bil na naslovnicah vseh evropskih časopisov. Draghi je v zadnjih štiridesetih letih spremenil svoja izhodišča, priznati pa mu je treba, da je bila evropska perspektiva vedno v osrčju njegovega delovanja.

Obisk treh premierjev, slovenskega Janeza Janše, poljskega Mateusza Morawieckega in češkega Petra Fiale v Kijevu skrbi visoke bruseljske uradnike in stalne predstavnike EU in Nata. Svetovalec poljskega premierja je medtem sporočil, da so Janša, Morawiecki in Fiala prispeli v Kijev.

Ukrajinska kriza je številne evropske politike prisilila k neverjetnim retoričnim akrobacijam, da bi zakrili svoje nekdanje simpatije do Putina.

Osrednji argument opravičevanja oziroma razumevanja ruske agresije na Ukrajino ostaja kršitev obljube Zahoda, da se Nato ne bo širil na vzhod. Obtožba se nanaša pogajanja o združitvi Nemčije leta 1990, po padcu Berlinskega zidu novembra 1989.

Nekdanji veleposlanik v ZDA in stalni predstavnik pri Natu dr. Božo Cerar pojasnjuje spremenjeno evropska varnostna arhitekturo, ki se je znašla na preizkušnji. Pravila mednarodnega obnašanja so vse manj pomembna, kdor je močnejši narekuje poteze. Osrednji igralec te »trde moči« je tudi Vladimir Putin.

O ozadju napada Ruske federacije na Ukrajino smo se pogovarjali z nekdanjim veleposlanikom v Združenih državah Amerike in stalnim predstavnikom pri Natu dr. Božom Cerarjem. Razmere v tem delu sveta se po njegovih besedah ne bodo umirile, dokler bo na oblasti Ruske federacije Vladimir Putin. »V izvajanju svojega 'zgodovinskega poslanstva' ga lahko ustavi le ruski narod – ob enotnosti vseh drug svetovnih akterjev.«