Sporočilo volitev je, da je vrag vzel šalo, je prvak NSi in evropski poslanec Matej Tonin komentiral razplet včerajšnjih volitev v ZDA.

Kako usodno lahko rezultat predsedniških volitev v Združenih državah, ki bodo v tem tednu, vpliva na prihodnost Severnoatlantskega zavezništva (NATO), je morda celo pomembnejše vprašanje, kot pa tisto, ki se nanaša na rusko-ukrajinsko vojno ali konflikt na Bližnjem vzhodu.

Moldavci so v nedeljo z izjemno majhno večino podprli približevanje EU - za vpis članstva v EU kot strateškega cilja v ustavo je po skoraj vseh preštetih glasovih glasovalo 50,4 odstotka volivcev. Predsednica Maia Sandu, ki se bo za nov mandat morala potegovati v drugem krogu, je za tako tesen izid okrivila vmešavanje Rusije, ki očitke zanika.

Severna Makedonija je edina država v Evropi, ki je spremenila celo svoje ime, da bi zadostila zahtevam svojih sosedov in evroatlantskih povezav ter si s tem odprla pot vanje. Tako je leta 2020 postala članica Nata, za članstvo v Evropski uniji pa ji neprestano – enkrat eden, drugič drugi – loputajo z vrati pred nosom, pa čeprav je država storila skoraj vse, kar se storiti da, da bi stekli pridružitveni procesi z EU.

Zmagoslavje desne in leve populistične stranke na dveh deželnih volitvah v septembru na vzhodu Nemčije (na Saškem in v Turingiji) ter izredno slab volilni izkupiček treh strank sedanje nemške vladne koalicije (izjema je zmaga socialdemokratov na deželnih volitvah v Brandenburgu 22. septembra) sta močno pretresla nemško politično prizorišče, sunke tega političnega potresa pa je mogoče čutiti tudi na evropski ravni.

Čimbolj se odmika čas od razpada nekdanje Jugoslavije, tem bolj se pojavljajo tudi interesi in zahteve po razjasnitvi delovanja tedanje obveščevalne službe (Udbe) in to tako s strani zgodovinarjev, novinarjev, zainteresiranih raziskovalcev in tudi Evropske unije.

O čem bo razmišljala Ursula von der Leyen na letošnjem Blejskem strateškem forumu, ko bo v družbi slovenskega premierja opazovala idilo jezera z znamenitim otokom? Morda o tem, da je pred njo še težji mandat kot dosedanji, v katerem je dvakrat prevzela vlogo krizne upravljavke.

Medtem ko Janez Janša že nekaj dni besno tvita o kraji volitev v Venezueli, kjer so po razglasitvi zmage Nicolasa Madura izbruhnili množični protesti, je njegov prijatelj in mecen Viktor Orban preprečil namero Evropske unije, da z enotno izjavo vseh članic izrazi zaskrbljenost zaradi pomanjkljivosti in nepravilnosti na venezuelskih volitvah.

Šef avstrijskih svobodnjakov Kickl, bivši češki premier Babiš in madžarski avtokrat Orban so na Dunaju napovedali novo politično skupino v Evropskem parlamentu, utemeljeno na Domoljubnem manifestu. Zakaj so novico z navdušenjem pograbili ruski mediji.

Evropska unija gre naprej, večjega zasuka v desno na minulih volitvah v Evropski parlament ni bilo. Premier Robert Golob je na četrtkovem zasedanju Evropskega sveta podprl kandidaturo Ursule von der Leyen za drugi mandat na čelu Evropske komisije. »Zmagovalec« evropskih volitev v Sloveniji, predsednik SDS Janez Janša pa je pred vrhom Evropske ljudske stranke (ELS) ponovil, da imajo v njegovi stranki še vedno velike pomisleke glede vnovične kandidature nemške krščanske demokratke.

Bilo je ob šestih zvečer 3. januarja 2024 na ukrajinsko-madžarski meji in mejnem prehodu Koson. Vračal sem se z obiska v ukrajinskem mestu Lviv kamor zaradi žene in družinskih vezi hodim že sedem let.

Predsednik vlade dr. Robert Golob se je v četrtek, 27. junija, udeležil zasedanja Evropskega sveta, na katerem so voditelji in voditeljice članic Evropske unije dosegli dogovor glede imenovanj na vodilne položaje v institucijah EU, sprejeli novo strateško agendo za obdobje 2024–2029 in razpravljali o zaostrenih razmerah v Ukrajini, varnosti in obrambi, konkurenčnosti EU, Bližnjem vzhodu ter drugih aktualnih vprašanjih.

Podjetnik Jure Gubanc, ki zaradi žene in družinskih vezi že sedem let redno obiskuje ukrajinski Lviv, je opisal svojo izkušnjo z madžarskimi varuhi meje.

Takoj za razglasitvijo samostojnosti leta 1991 sta nedvomno druga dva največja mejnika v zgodovini države Slovenije vstop v zvezo Nato in Evropsko unijo pred natanko dvajsetimi let. Mlada država je postala del zahodnega sveta, ki ga je v naslednjih letih potrdila še s prevzemom evra in vstopom v schengensko območje.

Živimo v Evropski uniji, ki sicer ni idealna, vendar je z naskokom boljša od vsega, kar ponuja ta planet v smislu politično-ekonomskega povezovanja. V bistvu je evropski projekt, katerega enakopravni del smo Slovenci, največji dosežek evropskega človeka, odgovor na grozote totalitarizmov 20. stoletja in sovraštva med narodi.

Razdejana. Obubožana. Izropana. Haiti, najbolj revna država na zahodni polobli, je država samo še po nazivu.

Ideja o skorajšnjem priznanju palestinske države je med koalicijskimi strankami toliko dozorela, da je le še vprašanje časa, kdaj bo vlada sprejela sklep o priznanju. Kaj bi to pomenilo za Slovenijo, kakšne posledice bi priznanje imelo za Palestince in trenutno vojno proti Hamasu v Gazi ter seveda za slovensko-izraelske odnose? V enem stavku: priznanje ne bi rešilo ničesar, na glavo bi nam nakopalo le neskončno zamero Izraela.

Odločitev EU je izrednega pomena ne le za samo Bosno in Hercegovino, temveč za stabilnost celotnega Zahodnega Balkana.

Vojko Volk je 21 let preživel v diplomaciji in predstavljal Slovenijo v tujini. Prepričan je, da ima naša država velik ugled v svetu, prav tako tudi v EU, kjer so v času energetske krize dobrodošle izkušnje premierja Roberta Goloba.

Nemško vprašanje, ki je tako usodno zaznamovalo evropsko in svetovno zgodovino 19. in zlasti 20. stoletja, se spet vrača na velika vrata, a tokrat ne zato, ker bi bila ta zelo pomembna država v osrčju naše celine močna, ekspanzivna in samozavestna, temveč zato, ker je dejansko vse bolj šibka, se umika in predvsem jo že precej časa muči silna negotovost o sebi in svoji vlogi v svetu.