Ultrakolesar David Rihtarič – Riki se je lotil nenavadnega izziva: kolesariti tako dolgo, dokler se ne izprazni baterija pametne ure Huawei Watch GT 7 Pro. Na koncu je bila preizkušnja precej več kot zgolj preverjanje vzdržljivosti tehnologije. Bila je zgodba o vztrajnosti, neprespanosti, ekipnem duhu in jelenu, ki je sredi noči poskrbel za nepričakovano dozo adrenalina.

David Rihtarič – Riki je človek, ki mu običajne kolesarske razdalje že dolgo ne predstavljajo posebnega izziva. Na svetovnem prvenstvu v ultramaratonskem kolesarstvu na Poljskem je v sedmih dneh in dobrih dvajsetih minutah prevozil 3.600 kilometrov. V tem času je spal vsega dobrih sedem ur. Za njim so številne ekstremne preizkušnje, tokrat pa je prvič tekmoval z nekoliko nenavadnim nasprotnikom – baterijo pametne ure.

Na zapestjih je imel dve uri Huawei Watch GT 7 Pro. Ena je ves čas delovala v kolesarskem načinu, povezana z zunanjim merilnikom moči in prsnim pasom za merjenje srčnega utripa, njen zaslon pa je bil neprekinjeno vključen. Druga je skrbela za navigacijo. Ob njem je bila ves čas spremljevalna ekipa, ki jo je vodil Damjan Rajh. In ko so se kilometri začeli seštevati, so vsi skupaj ugotovili, da bo izziv zahteval precej vztrajnosti.

Riki, za tabo je ogromno ultramaratonskih preizkušenj. Kako drugačen je bil občutek, ko tokrat nisi tekmoval z drugimi kolesarji, ampak z uro?

Res je bilo malce posebno. Prvič sem tekmoval z uro! (smeh) Pri običajnih ultramaratonskih dirkah imaš nasprotnike, spremljaš njihovo taktiko, razmišljaš, kdaj pospešiti in kako razporediti moči. Tokrat tega ni bilo. Vedel sem samo, da moram kolesariti, dokler bo ura delovala.

Huawei

Vse drugo pa je bilo zelo podobno pravi dirki. Ob meni je bila spremljevalna ekipa, ki je skrbela za prehrano, oblačila in vse, kar potrebuješ med tako dolgo preizkušnjo.

Koliko časa si pričakoval, da bo ura zdržala? Te je bilo kaj strah, da bo izziv trajal dlje od načrtovanega?

Računal sem na približno 35 ur. Priznam pa, da me je bilo malo strah, da bo zdržala več kot predvidenih 44 ur! (smeh)

To je bil praktični preizkus v resničnih razmerah. Prvo noč smo imeli samo dve stopinji Celzija. Še mene je pošteno zeblo. Moja ura je bila ves čas v kolesarskem načinu, povezana z merilnikom srčnega utripa in merilnikom moči, zaslon pa je bil stalno vključen.

Na koncu moram priznati, da me je ura izjemno presenetila! Baterija je zdržala res dolgo. Prepričan sem, da bi v toplejšem vremenu in z manj vključenimi funkcijami delovala še dlje. To pa lahko preverim na naslednji ultramaratonski dirki.

Za vsemi vami je 880 kilometrov in skoraj 10.000 višinskih metrov. Kaj je bilo najtežje?

Mraz in ne spanje. Štartali smo pozno popoldne, kar je pomenilo, da sta bili pred nami dve noči. Prva je bila res mrzla, v Prekmurju nas je presenetila še megla. Vedel sem, da bo hladno, nisem pa pričakoval, da bo tako zelo.

Huawei

Druga noč pa je bila težja zaradi neprespanosti. Takrat sem imel pravo krizo. Enostavno prideš do točke, ko telo še lahko nadaljuje, možgani pa potrebujejo počitek. Moral sem se ustaviti, za približno pol ure sem se ulegel in nato nadaljeval.

Kako sploh ostaneš buden po toliko urah na kolesu?

Veliko pomaga ekipa. Spremljajo me, se pripeljejo do mene, pogovarjamo se prek radijske povezave. Včasih pomaga že kakšna povsem nepričakovana stvar.

Tokrat je bil to jelen! (smeh) Stal je ob cesti na nekem hribu. Ogromna žival. Vsi smo gledali, ali bo skočil na cesto. Takšni trenutki te v sekundi prebudijo. Kar naenkrat nisi več zaspan!

Na ultramaratonskih dirkah uporabljaš tudi tako imenovani »power nap«. Kako je videti spanec, ko ste že povsem izčrpani?

To je zelo kratek spanec, običajno nekaj minut, navadno do 20 minut. Ko si res že čisto na koncu, te ekipa praktično pobere s kolesa, odstrani kolo in te spravi v kombi. Še vedno imaš na glavi čelado, očala, samo nasloniš se na naslonjalo v kombiju in v sekundi zaspiš.

Navadno se po nekaj minutah sam zbudim, vstanem in grem nazaj na kolo. Telo se v tem času seveda ne more spočiti, možgani pa dobijo vsaj malo počitka. In to lahko naredi ogromno razliko.

Se ti kdaj zgodi, da se vprašaš, zakaj vse to sploh počneš?

Seveda! (smeh) Kolesariš, vse te boli, zebe te, si utrujen. Potem pa vidiš nekoga, ki sedi pred hišo, uživa, se ima lepo, ti pa si misliš: »Zakaj, Riki? Zakaj si ti zdaj tukaj na kolesu?«

Huawei

Ampak tudi to mine. Spomnim se, koliko sem treniral, koliko stvarem sem se odpovedal, da sem prišel do te točke. In potem greš dalje. Čez nekaj ur se tiste krize skoraj ne spomniš več.

Pri tako ekstremnem izzivu je spremljevalna ekipa verjetno skoraj enako pomembna kot kolesar. Kakšno vlogo je imela tokrat?

Tokrat je spremljevalno ekipo vodil Damjan Rajh. Ko pride kriza, pomislim tudi nanje. Če oni toliko naredijo zame, potem jaz ne morem kar odnehati.

Vedno pravim, da je 50 odstotkov uspeha mojega in 50 odstotkov uspeha spremljevalne ekipe. Ko pridemo v cilj, smo zmagovalci vsi. Tudi njihovo zadovoljstvo mi ogromno pomeni. Mi smo ekipa.

Med izzivom si uporabljal dve uri Huawei Watch GT 7 Pro. Ena je spremljala kolesarjenje, druga je bila namenjena navigaciji. Kako sta se obnesli?

Obnesli sta se res izjemno! Ena je imela vključeno navigacijo, tudi glasovno vodenje, druga pa je bila v kolesarskem načinu, povezana s prsnim pasom za srčni utrip in merilnikom moči.

Huawei

Najbolj me je presenetilo, koliko časa lahko ura deluje ob vseh teh vključenih funkcijah. Med takšno preizkušnjo je zelo pomembno, da imaš podatke ves čas na voljo.

Katere funkcije so se ti kot izkušenemu ultrakolesarju izkazale za najbolj uporabne?

Seveda spremljam srčni utrip in moč, zelo všeč pa mi je prikaz vzponov. Ura ti pokaže, kakšen vzpon te čaka, koliko je dolg, koliko višinskih metrov moraš še premagati in koliko si jih že opravil.

Ko prideš na vrh, ti pokaže tudi, čez koliko kilometrov sledi naslednji vzpon. Vse je zelo lepo grafično prikazano. Pri tako dolgih razdaljah so te informacije res koristne, ker lahko bolje razporejaš moči.

Navdušilo me je tudi glasovno opozarjanje na ovinke in vzpone. Ni treba ves čas gledati na zaslon, saj te ura opozori na pomembne informacije o poti.

Ste v zadnjih urah vsi že nestrpno pogledovali proti zapestju?

Absolutno! (smeh) Odstotke baterije smo spremljali vsi, ne samo jaz. Tudi spremljevalna ekipa je ves čas preverjala, koliko je še ostalo.

Na koncu smo bili vsi resnično več kot zadovoljni. Mislim, da smo dokazali, da je ura res izjemno vzdržljiva. Morda celo preveč. (smeh)

Huawei

Komu bi po takšni preizkušnji priporočil uro Huawei Watch GT 7 Pro?

Vsem kolesarjem, od rekreativcev do tistih, ki trenirajo resno. Ima odlične kolesarske funkcije, neverjetno dolgo avtonomijo baterije in je zelo udobna. Tudi če te sicer navadno ura na zapestju moti, je ta tako prijetna za nošenje, da skoraj pozabiš nanjo.

Pomembno je tudi, da se hitro napolni, ko baterijo izprazniš. Pri večdnevnih kolesarskih preizkušnjah je to velika prednost..

Za konec – kaj sledi? Je po 880 kilometrih čas za malo počitka ali že razmišljaš o naslednji preizkušnji?

Za zdaj še nimam dokončnega načrta dirk, saj še čakamo na koledar tekmovanj za 2027. Imam pa veliko željo, da bi se ponovno udeležil svetovnega prvenstva v ultramaratonskem kolesarstvu.

Kar zadeva uro, pa mislim, da še nisva rekla zadnje besede. (smeh)