Inštitut 8. marec in evropski poslanec Matej Tonin sta na bojni nogi zaradi kampanje My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira): Za varen in dostopen splav.

Noro je, da leta 2025 marsikatera članica EU ne ve natančno, kakšen je protokol v primeru dronov, ki zadnje tedne vdirajo v zračni prostor evropskih držav.

Vse več neznanih letečih predmetov na evropskem nebu vzbuja mešane občutke - ne gre za leteče krožnike, temveč za drone. Toda čigave? Sovražnik ostaja neviden.

Države schengenskega območja, tudi Slovenija, z današnjim dnem za državljane tretjih držav na zunanjih mejah EU, mednarodnih letališčih in pristaniščih začenjajo uvajati elektronski sistem nadzora vstopa in izstopa (EES). Sistem, ki naj bi v celoti zaživel do 10. aprila prihodnje leto, bo beležil osebne in biometrične podatke pri prehodu meje.

Voditelji evropskih ter več arabskih in muslimanskih držav pozdravljajo mirovni načrt za Gazo, ki ga je v ponedeljek predstavil ameriški predsednik Donald Trump. Vrstijo se pozivi k uresničitvi predlagane rešitve, ki jo je Izrael podprl, gibanje Hamas pa jo še preučuje, poročajo tuje tiskovne agencije.

Če je bila misel na vojno v Evropi in v Sloveniji še pred leti povsem iracionalna in na ravni znanstvene fantastike, pa strah narašča že od začetka vojne v Ukrajini.

Ob rusko-ameriški pomiritvi, ki jo je kronala prisotnost Američanov na rusko-beloruskih vojaških vajah, se zdi eskalacija napetosti med Evropo in Rusijo neizbežna.

Evropska unija se danes sooča z resnim vprašanjem konkurenčnosti. Poročilo Maria Draghija iz leta 2024 opozarja, da Evropa zaostaja v vlaganjih in raziskavah.

Z Markom Voljčem smo se pogovarjali o razmerah v svetu, ekonomiji, krhanju demokracije in liberalnega kapitalizma, pa tudi o njegovi nesojeni politični karieri.

Če bi očetje Evropske unije videli, koliko orožja proizvajajo razne evropske države in kako tekmujejo v oboroževalni tekmi, bi se obračali v grobu.

Obseden je z Nobelovo nagrado, komentirajo prizadevanja ameriškega predsednika za končanje vojne v Ukrajini poznavalci razmer v Beli hiši. Donald Trump si je tako želi, da je pripravljen prisluhniti močnejšemu, torej Rusiji, samo zato, ker je prepričan, da bo tako prej prišlo do sklenitve mirovnega sporazuma z Ukrajino. Trump je nad Putinom fasciniran, vendar je spoštovanje očitno obojestransko, kajti v Moskvi, kjer so se ob vsaki priložnosti norčevali iz betežnega Josepha Bidna, o Trumpu ne rečejo žal besede. Zbliževanje med Združenimi državami in Rusijo pa ni omejeno le na evropsko vojno, ampak ima tudi širši, globalni kontekst, saj pragmatični Trump potrebuje vsaj nevtralno Rusijo v neizogibnem konfliktu s Kitajsko. Zaradi tega bo popuščal pri Ukrajini, kar pa ni v interesu Evrope.

Si lahko zamislite bolj groteskno karikaturo današnje demokratične in svobodne Evrope: na ulicah in trgih protestirajo večinoma mladi, največ je seveda žensk, saj so moški vpoklicani k vojakom, mnogi na fronti, in medtem ko izražajo nestrinjanje s predsednikom države, nad njihovimi transparenti letijo droni, drsne bombe in rakete. Pogumni so, da v takšnih razmerah protestirajo proti samovolji predsednika, ki je pod pretvezo zaščite dveh relativno neodvisnih institucij, pristojnih za pregon korupcije, prenesel njune pristojnosti pod svoj urad.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo napovedal, da bodo ZDA Ukrajini dobavile več sistemov zračne obrambe patriot, ki jih bo v celoti plačala Evropska unija. Podrobnosti posla niso znane. Na obisk v Washington medtem danes prihaja generalni sekretar Nata Mark Rutte.

Ameriški predsednik Donald Trump je danes napovedal, da bodo 1. avgusta začele za uvoz večine blaga iz EU v ZDA veljati 30-odstotne carine. Kot razlog je navedel neuravnoteženo trgovinsko menjavo, v primeru povračilnih ukrepov pa je zagrozil še z višjimi carinami.

Pogosto me znanci in prijatelji sprašujejo, za kaj pravzaprav gre zadnjih osem mesecev v Srbiji. Je to razkol med desnico in levico? Je to morda spopad med proevropskimi in proruskimi silami? Je to odnos med militantnim nacionalizmom in liberalno strpnostjo? Odgovor ni lahek. Rekla bi, da je ta državljanski upor precej različnih političnih in ideoloških barv. Gre tudi za vsakega po malem od prej naštetega. A skupni imenovalec tega državljanskega upora, pod vodstvom študentov, je, da gre za upor razsvetljenstva proti primitivizmu.

Mašne obleke, nasmejane evropske ministrice in ministri, bruseljski komisarji in drugi visoki gosti. Vsi so se 14. junija 2025 zbrali ob idilični reki Mozeli v Luksemburgu, na tromeji te male in uspešne države z mnogo večjima sosedama, s Francijo in Nemčijo. Kajti tukaj, na tej tromeji, blizu mesteca Schengen, so na krovu rečne ladje Marie-Astrid 2 pred štirimi desetletji, točneje, 14. junija 1985, ministri Nizozemske, Belgije, Luksemburga, Francije in Nemčije podpisali sporazum o prostem prehajanju meje brez osebnih kontrol.