A zagotovo bo blamažo v bruseljski birokraciji in diplomaciji s pridom izkoristil kakšen sodobnejši pisec detektivskih romanov. Agenta 007 pa lahko preobrazi v agenta Viktorja.

Torej, v prvi polovici oktobra je v Bruslju izbruhnila afera, ki naj bi jo zakuhala Orbanova zunanja obveščevalna služba že med letoma 2012 in 2018.

Skupna preiskava madžarskega spletnega portala Direkt36, nemškega Der Spiegla, belgijskega dnevnika De Tijd in avstrijskega časopisa Der Standard je ugotovila, da so madžarski obveščevalni uradniki, preoblečeni v diplomate, poskušali prodreti v institucije Evropske unije in rekrutirati uslužbence kot vohune.

Madžarskim državljanom, ki delajo za institucije EU, naj bi naročali, naj agentom posredujejo občutljive interne dokumente. Prav tako naj bi od njih zahtevali, da »prepišejo« ali »odstranijo« določene dele osnutkov, da bi »zagotovili, da besedila odražajo svetovni nazor Orbanove vlade«.

Neimenovani madžarski uradnik EU je za Direkt36 povedal, da je bila operacija zasnovana »v korist klike« premierja Viktorja Orbana z namenom vohunjenja za institucijami EU.

Madžarski vohuni, ki so poskušali rekrutirati uradnike EU, so delovali (nekateri pa morda delujejo še danes) pod diplomatsko krinko na madžarskem stalnem predstavništvu v Bruslju. Dogajalo se je v času, ko je predstavništvo vodil Olivér Várhelyi, v prejšnjem mandatu evropski komisar za soseščino in širitev, zdaj pa evropski komisar za zdravje in varnost hrane.

Kot poroča bruseljski portal Politico, se niti tiskovni predstavniki Várhelyija niti madžarska vlada niso takoj odzvali na prošnje za komentar. Šele pozneje je komisar izjavil, da »ni vedel« za kaj takšnega.

Zanimiva je tudi reakcija tiskovne predstavnice Ursule von der Leyen, ki je na novinarsko vprašanje povedala, da se bo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen z Várhelyijem o dogajanju pogovorila ob prvi priložnosti. Glede morebitnega suspendiranja madžarskega komisarja v času preiskave pa je dejala, da gre »za zdaj samo za obtožbe«.

To je še eden od dokazov dvojnih meril, ki jih ima predsednica EK ves čas vodenja Komisije. Madžarskemu komisarju je ves prejšnji mandat dopuščala, da je Komisijo zavajal o (ne)napredku pogajalskega procesa s Srbijo »dragega Aleksandra«.

Da ni upošteval uspešnih dosežkov prejšnje vlade Severne Makedonije, ki se je odrekla celo svojemu imenu, da bi postala članica EU, a so bila vrata zanjo vsa ta leta zaprta. Zakaj? Ker gospa von der Leyen ne upošteva dejanskih interesov celotne EU, ampak deluje predvsem politično.

Zanje je pomemben samo dobiček. Ali so koga okradli, ali so koga uničili, ali so koga s tem tudi ubili, to ni problem. To so zgolj »kolateralne škode«.

Razumljivo, boste rekli, saj je političarka! A politika EU ne more biti politika zgolj ene politične skupine. Odpustke daje strankam in posameznikom iz svoje Evropske ljudske stranke (ELS) in je precej zadržana pri predlogih levosredinskih opcij. Evropo je pripravljena spremeniti v veliko tovarno orožja.

Vse to ima svoj ZATO. Omogočiti želi razcvet nemški industriji. Tako Evropejce straši pred vojno z Rusijo, ki pa jo pravzaprav s svojim ravnanjem sama napeljuje k temu. Kolikor je neizprosna do vojnega zločinca Putina, toliko bolj je popustljiva do drugega vojnega zločinca, Netanjahuja.

In Orban? Zakaj je popustljiva do njega? Orbanov Fidesz je bil sicer dolgo član ELS, a je leta 2021 izstopil iz te parlamentarne politične skupine in je zdaj povezan v skrajno desni politični skupini Patrioti za Evropo. Torej ta popuščanja niso prav logična.

So jih pa zaznali tudi evropski parlamentarci. Poslanci Evropskega parlamenta uradnike Evropske komisije na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu tožijo z obrazložitvijo, da je Komisija kršila svoja lastna pravila, ko je decembra 2023 odmrznila financiranje Madžarske.

Sodišče je prvič zasedalo ta mesec in 14 sodnikov se je s primerom seznanjalo dobre tri ure, odločalo pa seveda še ne bo. A bodo naslednja zasedanja vsekakor zanimiva.

Naj spomnimo. Madžarski je Komisija zamrznila sredstva zaradi zakona, sprejetega leta 2023, ki je ustrahoval sodnike, da bi jim preprečil, da bi zaprosili za pomoč Evropskega sodišča o tem, kako uporabljati pravo EU na Madžarskem.

Zaradi tega je Komisija zagnala vik in krik, opomnila Madžarsko, da omejuje sodstvo, pravice skupnosti LGBT in druge človekove pravice, in sledila je zamrznitev denarne pomoči.

Potem pa si je decembra 2023 nenadoma, čez noč, na predvečer ključnega vrha voditeljev EU, kjer si je Evropski svet obupno želel, da bi madžarski premier Viktor Orban sodeloval pri pomoči Ukrajini, premislila.

Z odmrznitvijo fondov so Orbanu plačali njegov glas za pomoč Ukrajini. Glavni odvetnik Evropskega parlamenta Richard Crowe je na obravnavi v Luksemburgu dejal, da je Komisija pohitela z odmrznitvijo sredstev EU s »prezgodnjo in nepopolno« oceno Madžarske, da se drži standardov pravne države in neodvisnosti sodstva.

To je pravniško, celo diplomatsko in z lepimi besedami obrazložena praksa aktualne evropske in globalne politike. Ta se iz diplomatskih sposobnosti iskanja dogovorov in kompromisov v zadnjih nekaj letih spreminja v navadno barantanje trgovcev na politični tržnici.

Trgovcev, ki se niti ne poglabljajo v možne posledice njihovih nakupov ali prodaj. Zanje je pomemben samo dobiček. Ali so koga okradli, ali so koga uničili, ali so koga s tem tudi ubili, to ni problem. To so zgolj »kolateralne škode«.

Samo spomnimo se izjave nemškega kanclerja Merza, da v Palestini »Izrael opravlja umazano delo za vse nas«! Ali se mu je kaj zgodilo? Je v EU zaropotal kakšen visok funkcionar? Je reagiral kakšen drug predsednik vlade? Ne!

Tako kot nihče pred začetkom druge svetovne vojne ni reagiral na podobne izjave Hitlerja, ki dandanes vse bolj postaja vzornik številnih novodobnih Adolfov – od Amerike pa do Daljnega vzhoda, od severa pa do juga naše celine.