Če bi bil Janša bolj aktiven in se pripravljen odprto pogovarjati tudi o možnosti, da bi bil mandatar kdo drug kot on, bi morda dobili drugačno vlado.

To je doslej najhujši politični amaterizem, ki pa je najverjetneje posledica obsesije nekega mitomana, ki si želi zgolj to, da bi bil, ne glede na vse, predsednik vlade.

Vsak novi dan je za Marjana Šarca nova priložnost za novo prevaro volivcev. Vsaj to mu gre dobro od rok, če že o drugem nima pojma.

Pred nekaj dnevi smo spremljali, kako so dostavljavci na okrožno sodišče v Ljubljani s kombijem pripeljali številne škatle gradiva, ki je del obtožnice v korupcijski aferi v zdravstvu.

Ko pa temu ali onemu politiku spodrsne in pristane na nekakšno natolcevanje o spolni ali v kakšnem drugem primeru verski usmerjenosti posameznika, pa ni več šala.

Teza, da bi bila NSI jeziček na tehtnici, od katerega bi bila odvisna politična prihodnost nove vlade, ne drži. Šarec ima namreč na voljo 52 levih poslancev v parlamentu, kar v celoti zadostuje za levo vlado.

Kučanovi in Janševi mediji so propagandna medijska mašinerija, ki skrbi le za pozitivno medijsko podobo bodisi Kučana ali Janše.

Sestavljalo se je izrazito etatistično vlado, ki bi ohranila pozicije interesnih skupin, posledično skrbela za njihove rente in pri tem vzdrževala nestabilnost slovenskih institucij.

Da reši svojo naložbo, bo Kučan moral iz levega rokava povleči radikalno Meščevo Levico in jo spraviti na minimalni skupni imenovalec s Šarčevo koalicijo.

(GLOSA) Tabor SDS v Bovcu se nadaljuje. Za glavno mizo sedi prvak Janez Janša in ob zemljevidu razmišlja, katero goro bo osvojil naslednje jutro.

Slovenijo želijo spremeniti v greznico tipa predmestij Pariza ali Bruslja ali švedskih in nemških mest.

Zmago Jelinčič ne sodi v Državni zbor Republike Slovenije in Zmaga Jelinčiča bi se morali danes izogibati

Včeraj je napočila ura resnice za Janeza Janšo in njegovo SDS. Po večtedenskem cincanju se je končno moral soočiti z politično realnostjo in se vprašati, kako naprej.

Gospod Marjan Šarec se obnaša, kakor da se bo vse uresničevalo kar samo po sebi, opozarja Jože Strgar, dolgoletni član krščanskih demokratov in NSI ter nekdanji ljubljanski župan.

Nekaj neverjetnega je to govorjenje o levi sredini in celo sredini, ko gre za levičarske stranke postboljševiškega tipa, pravi Lenart Rihar, odgovorni urednik revije Zaveza.

NSI bi običajni člani in volivci po mojem težko oprostili tak dramatičen prelom z dosedanjo politično orientacijo stranke, o sodelovanju NSI v koaliciji Marjana Šarca meni Matej Makarovič, profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije.

Pred današnjo sejo Nove Slovenije (NSI) je o slovenski politiki tako razmišljal publicist in ustanovni član NSi Anton Tomažič.

V čem je fora, da 52 rdečih poslancev ne more sestaviti vlade, da se zbujajo kot sredinski politiki, se skregajo kot muhaste najstnice in se izločajo iz strank, da hodijo do predsednika države in prosijo za še kak dan več, da razlagajo, da sestavljajo vlado samo za pol mandata?

Ko gre za reševanje življenja, je solidarnost na vseh ravneh sveta dolžnost. Slovenci smo se med vojno v Jugoslaviji brez pomislekov odzvali zelo solidarno. Kot sosedi nismo beguncem ponudili le strehe, ampak smo jim omogočili tudi integracijo, ki je zaradi sodelovanja beguncev uspela.

Igor Gošte, novinar in pisatelj