Po več kot dve tretjini preštetih glasov naj bi Janković prejel skoraj 62 odstotkov glasov, njegov najbližji zasledovalec, poslanec SDS Anže Logar, ki ga podpira vsa desna scena, pa skoraj 29 odstotkov.
Vsi ostali kandidati skupaj so prejeli okoli deset odstotkov, med njimi naj se je najbolje odrezal kandidat Levice Milan Jakopovič s skoraj štirimi odstotki. Pred štirimi leti je Janković prejel 57,53 odstotka glasov, njegov najbližji izzivalec Damjan Damjanovič, ki so ga podprle desnosredinske stranke, pa 23,15 odstotka.
Še večje presenečenje je bila zmaga Liste Zorana Jankovića, ki naj bi izboljšala svoj rezultat, začasni volilni izidi ji napovedujejo dobrih 43 odstotkov glasov, torej dva odstotka več, tako da se bo število njenih mestnih svetnikov iz 21 povečalo na 23 mestnih svetnikov, kar pomeni, da bo spet imela absolutno večino v mestnem svetu. Z drugimi besedami, Janković bo kot župan spet lahko počel, karkoli bo hotel, saj ne bo potreboval nobene koalicije.
Volivci, pravijo, imajo vedno prav. A vendarle so volivci v Ljubljani vnovič izvolili župana, ki bo konec meseca in v začetku naslednjega meseca sedel na zatožno klop zaradi dveh obtožnic v zvezi z zlorabo svojega uradnega položaja. Zoper njihovega izbranca poteka še več kazenskih postopkov, v enem izmed njih kriminalisti preiskujejo domnevno prejemanje deset odstotne provizije (podkupnine), v drugem pa spolno izkoriščanje mlade farmacevtke, ki naj bi ji v zameno za spolne usluge uredil redno zaposlitev v ljubljanskih lekarnah.
Če imajo volivci prav, potem nam v Ljubljani sporočajo, da ni pomembno, ali je župan moralno sporna oseba, v več kazenskih postopkih, verjetno kriminalec, če je učinkovit pri svojem delu. Še več, da je veliko bolj primerna oseba za župana kot pa poslanec, ki je preiskoval odgovornost za nastanek bančne luknje, saj je član stranke, ki jo vodi Janez Janša.
Ljubljana je pač „mesto heroj", kjer poštenje ne šteje, pač pa štejejo le rezultati, pa četudi so bili pridobljeni na moralno in zakonsko sporen način. Prestolnica je ogledalo Slovenije, v demokraciji pa vsako ljudstvo izvoli svoje predstavnike po svoji podobi. V tem pogledu smo lahko Slovenci iz „periferije" zelo razočarani nad Ljubljančani.
Po drugi strani pa so lahko zadovoljni v največji opozicijski stranki. Njihov „kronski princ", kot večkrat označujejo Logarja njegovi politični nasprotniki, je prejel veliko večjo podporo od njegovih predhodnikov v Ljubljani. Poleg tega je SDS izboljšala volilni rezultat tudi v mestnem svetu, saj je dosegla dobrih 18 odstotkov, kar je pet odstotkov več kot pred štirimi leti. Če je imela doslej sedem svetnikov, jih bo zdaj kar deset.
Največjo sramoto so doživele vse stranke levo od sredine, ki se niti potrudile niso dovolj, da bi nastopile z najboljšimi županskimi kandidati, ampak so volivcem v izbiro ponudile tretje ali četrto kategornike. Tako so dobile zanemarljivo število svetnikov, njihovi kandidati pa obskurno podporo volivcev. Če bi se bolj potrudile, bi lahko Jankovića vsaj spravile v drugi krog.
Tako so aktualnemu županu omogočile, da je svoje volivce mobiliziral s polarizacijo, v kateri desnica vedno izgublja. Da je oseba, kakršna je Zoran Janković, lahko župan prestolnice, je zato predvsem odgovornost vseh strank levo od sredine, še posebej njihovih voditeljev.