Zakaj bi že ena atomska bomba rešila Ukrajino
Tudi novoletne želje se prilagajajo razmeram.
Tudi novoletne želje se prilagajajo razmeram.
V bistvu je vedno delal tudi zunaj RTV-ja. In ni edini. Tudi RTV je vreča brez dna, a Robert Golob tega ne razume!
Politiki se zelo radi pogovarjajo o prihodnosti. Posebej pred volitvami, ko v zameno za glasove obljubljajo vse (ne)mogoče.
To je zgodba o kmetiji, kjer je kmet zaradi svojega ravnanja z živalmi doživel upor. Ker živali že en dan niso dobile hrane, so izvedle revolucijo.
Revija Time je pred dnevi razglasila osebnost leta 2025. Tokrat to ni kakšen super junak, temveč »arhitekti umetne inteligence«.
Pravo vprašanje, ki si ga velja zastaviti, je: zakaj je odpovedala mobilizacija levo-liberalnega jedrnega volilnega telesa.
Nekdanji grški finančni minister je kot Jože P. Damijan v fraku. To pomeni, da je Janis Varufakis podobno radikalen v svojih pogledih, vendar bolj uglajen.
Erika Žnidaršič lahko še do konca življenja vodi TV oddaje, pa ne bo skritizirala toliko oblastnikov, kot sem jih jaz.
Spet ni nič več tako, kot je bilo. Ustaljeni vzorci razpadajo, kritike levih letijo celo na levo, kritike desnih letijo pogosteje tudi na desno. Marsikaj se spreminja.
Če je na desni strani Logar, mora biti na levi tudi Prebilič, da pobira glasove razočaranih volivcev. To je edino logično.
Sto dni pred volitvami je politična slika v državi vse zanimivejša. Nekatere parlamentarce je že zagrabila panika, da bodo po 18. marcu zgradbo DZ videli le še od zunaj.
Če Robert Golob misli, da ga le kritiziramo, ko mu predlagamo, da čim manj govori, se seveda zelo moti. To je le dobrohoten nasvet in pomoč, da izgubi čim manj volivcev.
Grozljive zgodbe iz Novega mesta in okolice so postale že skoraj folklora: nasilje, tatvine, grožnje, napadi. Ljudje še policije več ne kličejo. Zakaj bi jo?
Ali je Aleš Primc, ko govorimo o aktivizmu, za desnico nekaj takšnega, kot sta Nika Kovač ali Jaša Jenull za levico?
O boleznih ne razmišljam, dokler seveda ne zbolim. Tudi o smrti ne. Je del življenja in tako in tako pride.
Smo v Sloveniji že tako daleč, da bo kapital namesto volivcev odločal o tem, kdo (ne) bo prišel na oblast?
Nasprotnikom zakona o pomoči pri prostovoljnem koncu življenja je uspelo pritegniti več volivcev kot na lanski posvetovalni referendum o evtanaziji.
Slovenija je po tragični smrti Aleša Šutarja doživela svoj 11. september, pravi poznavalec strateškega komuniciranja Dejan Verčič. Tu ni več levih in desnih.
Branko Grims in drugi častilci svobode govora so tiho, ko Donald Trump terorizira medije in žali novinarke, ki postavljajo »neubogljiva« vprašanja.
Nismo uspeli urediti paliativne oskrbe, ni bilo politične volje. Je pa bila pa za uvedbo pravice do asistiranega samomora.