Na Pohodu za življenje so udeleženci izrazili mnenje, da se človeško življenje začne že s spočetjem in končna z naravno smrtjo, na Shodu za dostojno življenje pa so v ospredje postavili reproduktivne pravice žensk in dostopnost zdravstvene oskrbe.

Udeleženci Pohoda za življenje, ki nasprotujejo pravici do umetne prekinitve nosečnosti, so se dopoldne zbrali na Prešernovem trgu. Shod je potekal pod geslom Srce bije že 22. dan po spočetju, z njim pa so po besedah voditeljice Pohodov za življenje v Sloveniji Urše Cankar Soares želeli sporočiti, da je začetek človeškega življenja utemeljen v znanosti in ni politično ali versko prepričanje.

Bobo

"V spominu na več sto tisoč nerojenih otrok, ki se v zadnjih sedmih desetletjih niso rodili, in v zavesti globokih stisk, ki so jih doživljale njihove matere, očetje in družine, se v Pohodu za življenje obračamo na slovensko javnost s pozivom k sočutju, etični odgovornosti in odločnemu ravnanju," so besede Cankar Soares povzeli v sporočilu za javnost.

Bobo

Na shodu so udeleženci nosili transparente z napisi Splav ni zdravstvena storitev, Izberi življenje in Vsak je vreden življenja. Med udeleženci Pohoda za življenje je bilo sicer tudi nekaj prepoznavnih političnih obrazov. Med drugimi so se ga udeležili ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič, v. d. direktorja direktorata za demografijo Aleš Primc in evropski poslanec Matej Tonin (EPP, NSi).

Medtem so se zagovorniki pravice do splava zbrali v Parku na Ambroževem trgu, kjer so izrazili podporo pravici do umetne prekinitve nosečnosti. S transparenti in rdečimi baloni so se nato sprehodili tudi mimo Prešernovega trga in shod zaključili pred ljubljansko mestno hišo.

Bobo

"Čeprav je Shod za dostojno življenje organiziran kot odgovor Pohodu za življenje, primarnega sovražnika ne vidimo v udeležencih Pohoda, temveč v kapitalističnem družbenem sistemu, ki je izvor zatiranja žensk," so sporočili iz društva Iskra, ki je shod organiziralo. V društvu menijo, da težnje po prepovedi splava ne izvirajo iz ljudi, temveč jih zagovarja kapital, ki za svoje delovanje potrebuje vse več delovne sile.

"Danes smo se tukaj zbrali zato, ker se nam zdi, da se vprašanje reproduktivnih pravic ne bi smelo začeti ali končati pri vprašanju splava. V času nižjih pokojnin, manjšega števila mest v vrtcih, pomanjkanja ginekologov in splošnega razpada zdravstva bi moral to biti fokus debate," je za STA povedala Lavra Vrhovnik iz društva Iskra.