Zakaj to pišem? Ker menim, da je ustanavljajoča se preiskovalna parlamentarna komisija, ki bo preiskovala financiranje političnih strank, odlična ideja. Končno prihaja čas, ko se bo lahko institucionaliziralo preiskovanje ene največjih skrivnosti slovenske tranzicije, izgubljeni finančni tokovi slovenske partije.
Partija, malo pred padcem socializma, ni po naključju izbrala podjetja ADIT za umikanje denarja, saj je šlo za podjetje, ki so ga tedaj označevali kot podjetje posebnega družbenega pomena, preko katerega se je v dogovoru z Izvršnim svetom Skupščine SRS vedno usmerjalo sredstva proti omrežju, ki je na Tržaškem in Goriškem nastalo iz primarne udbovske akumulacije kapitala.
Kako pomembno je bilo to podjetje za slovensko partijo, najlepše opiše nekdanji predsednik Slovenij, Milan Kučan, ki je leta 1973 kot sekretar Republiške konference SZDL zapisal: »Republiška konferenca SZDL je pravni naslednik ustanovitelja Adita-a, t. j. Izvršilnega odbora OF. Glede na to, da dajemo soglasje k organiziranju Adita-a, kot samostojne enote Državne založbe Slovenije …« Torej? Partija je imela, preko SZDL nič manj kot svoje podjetje, ki je v tujino transferiralo sredstva.
Zapis iz leta 1974, ki poroča o sestanku pri Mitji Ribičiču, kaže, da je SDK Aditu podelila poseben račun, po katerem je lahko posloval, drugače od drugih jugoslovanskih podjetij pa temu ni bilo treba predlagati zaključnih računov. Morda še bolj kot Kučan pomen Adita pojasni drug nekdanji predsednik Slovenije, Danilo Türk, na sestanku, na katerem bi morali dokončno urediti status tega podjetja, ki je obstajal v pravnem limbu, saj ga formalno sploh ni bilo.
Na prigovarjanje predstavnikov DZS, pod okriljem katerega je deloval ADIT, da gre za navadno tihotapljenje tehničnih delov, zapisnik sestanka navaja, da je Türk »na široko obrazložil za kaj je taka ureditev poslovanja, kot je. Türkovo pojasnjevanje ni naletelo na odobravanje saj je predstavnica DZS izjavila, da ne bo nosila glave za druge, ki bogatijo«.
Leta 1989 je Ljubljanska banka podelila Aditu v današnji vrednosti šest milijonov švicarskih frankov posojila, ki so bila prenesena na Safti. V istem času je Safti z dvema milijonoma ustanovnega kapitala ustanovil Proteus Finanz. Ta denar nikoli ni bil vrnjen in tudi ni mogel biti, kajti podjetje ADIT je z začetkom tranzicije izginilo, Safti kot garant za kredit pa kot običajno posojila iz Ljubljanske banke nikoli ni imel za kaj drugega kot za nepovratna sredstva, namenjena za izvoz v davčno oazo.
Ne glede na to da predlog za preiskovalno komisijo prihaja z levice, mislim, da bi morala desnica ta predlog pozdraviti.
Podjetje ADIT je s tranzicijo izginilo na podoben način, kot je recimo Smelt, toda s svojimi lovkami je prisotno še danes. Družbeno podjetje je namreč še z enim podjetjem, ki je bilo v lasti SZDL, to je z Založbo tržaškega tiska, ustanovilo mešano podjetje ADIT, d. o. o. Potem je Založba tržaškega tiska s fiktivno pogodbo svoj delež v podjetju Adit, d. o. o., prodala podjetju z Britanskih Deviških otokov, imenovano Profinest.
Ta Profinest pa je nastal kot hčerinsko podjetje luksemburškega Proteusa, torej podjetja, ki je bilo ustanovljeno na osnovi kapitala, ki je bil preko Adita izvožen v Trst. Ker je bila celotna dejavnost družbenega Adita prenesena na zasebni Adit, ni ostalo ničesar za privatizacijo, toda tudi zasebni ADIT je bil kratkega diha, saj se je poslovna dejavnost še enkrat prenesla, in sicer na sežansko podjetje Distriest. Zgodbo od tod dalje poznate, Distriest postane solastnik Mladine, zgoda o divji privatizaciji podjetja, ki je bilo v lasti partije, torej Adita, pa izgine z molkom tranzicijskih oligarhov.
Nadvse pomembno bo tudi ugotoviti oziroma dokončno najti odgovor, ali je povezava nekdanje SDV pod vodstvom Ivana Eržena in italijanske združbe organiziranega kapitala Mala del Brenta, ki je delovala v posojilni službi Casinoja Portorož, dejansko financirala predsedniško kampanjo Milana Kučana.
Fragmentarno dokumenti o tem obstajajo, ampak zagotovo bo pričanje nekdanjega predsednika države pred preiskovalno komisijo razjasnilo podrobnosti, vezane ne samo na izvoz kapitala preko Adita, temveč tudi epizodo, povezano s financiranjem njegove volilne kampanje in izvoza kapitala iz Casinoja Portorož v Panamo.
Ne glede na to da predlog za preiskovalno komisijo prihaja z levice, mislim, da bi morala desnica ta predlog pozdraviti. Ta preiskovalna komisija ima potencial, da postane roka sprave, saj ima vse možnosti, da razkrije deviacije slovenske tranzicije. Kajti, saj veste, luksemburški Proteus se je kasneje preimenoval v Vega Finanz, ki je bil postavljen na vrh lastniške strukture KB 1909.
Ko bo postalo nedvoumno, da je ta celotna struktura v rokah naslednic partije, bo tudi nedvoumno jasno, od kod izvira medijska, politična in gospodarska moč v tej državi.
