Velika in raznolika občina stavi na izjemno naravo, nova stanovanja, kakovostna delovna mesta ter vlaganja v infrastrukturo z ambicijo mladim ponuditi razloge, da ostanejo. Vizija župana dr. Gregorja Kovačiča je ustvarjanje občine številnih priložnosti, kjer je lepo živeti, delati, ustvarjati in odraščati.

Ilirsko Bistrico mnogi poznajo le kot kraj, skozi katerega se peljejo proti morju. Kakšna občina je v resnici in kako se je v zadnjih letih spremenila?

Ilirska Bistrica je po površini druga največja občina v Sloveniji. Naša občina je izredno pokrajinsko raznolika in ima zelo dobro urejeno družbeno infrastrukturo, ki se še dopolnjuje. V občini deluje sedem samostojnih osnovnih šol.

Poznani smo kot ustvarjalna in dobro povezana skupnost s številnimi športnimi, kulturnimi, humanitarnimi in drugimi društvi, ki sooblikujejo resnično bogato družabno življenje. Smo pa obmejna občina z razpršeno poselitvijo brez avtocestne povezave, zato se soočamo z različnimi razvojnimi izzivi, med katerimi je glavni, kako zadržati mlade doma.

Kako bi lahko dane omejitve spremenili v prednosti?

V občini je kar osem območij Nature 2000. Čeprav ta ponekod prinaša tudi določene omejitve, dobro ohranjena narava predstavlja razvojni potencial občine, ki pa ga je treba razviti in modro izkoristiti.

Odpiramo priložnosti za razvoj naravi prijaznega turizma, sonaravnega kmetijstva in drugih povezanih dejavnosti, kot so izobraževanje, oddih, rekreacija in šport. Zaradi tega ostro zavračamo namere po industrializaciji naše narave z velikimi energetskimi objekti, kot so vetrne elektrarne, ki nam jih skušajo pod krinko razvoja vsiliti investitorji, ki prihajajo od drugod.

Naša vizija razvoja neposeljenih območij temelji na ohranjanju narave in tradicionalne kulturne pokrajine z ekstenzivnim kmetijstvom, predvsem pašništvom. S tem namenom smo tudi ustanovili Regijski park Snežnik, ki obsega skoraj polovico občine.

Primož Lavre

Posebnosti in lepote naših suhih sredozemskih travišč, odprtih razglednih vrhov in najvišje nealpske gore v Sloveniji, Velikega Snežnika, nam priznava vsa Evropa, ki za ohranjanje narave namenja tudi sredstva. Potenciali za trajnostni razvoj območja so neizmerni – tudi zaradi položaja občine, ki je sicer daleč od središča Slovenije, toda blizu Kvarnerju, le 20 minut od morja. 

Omenjate naravo in turizem. Kaj pa drugi konkretni ukrepi, s katerimi bi lahko zadržali mlade doma?

Seveda je osnovni pogoj za revitalizacijo občine zagotoviti mladim možnost kakovostnega bivanja v domačem kraju. Področje stanovanjske gradnje je bilo desetletja povsem zanemarjeno. V letu 2027 bomo začeli graditi prvo etapo stanovanjske soseske Pod hribom, kjer bo v sodelovanju s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije občina zgradila štiri bloke s skupaj 60 stanovanji.

V drugi etapi bo na tem območju zgrajenih še okrog 140 stanovanjskih enot. V letu 2027 bo občina za gradnjo samostojnih hiš dala v prodajo 18 zazidljivih zemljišč v Kosezah, vasi, ki je zelo blizu Ilirske Bistrice.

Drugi pogoj za izboljšanje demografske slike so kakovostna delovna mesta v domačem okolju. Aktivnosti občine so usmerjene v aktivacijo nezasedenih zemljišč v gospodarski coni Plama. Od lani deluje tudi na novo zgrajeni podjetniški inkubator, prostor ustvarjanja novih poslovnih subjektov in priložnosti.

Primož Lavre

Tretji ukrep, usmerjen v mlade, je omogočanje udejstvovanja mladih na različnih področjih, v kulturi, športu, umetnosti ... Občina veliko sredstev vlaga v obnovo in gradnjo nove družbene infrastrukture. Največji aktualni projekt je gradnja prizidka in nove telovadnice OŠ Dragotina Ketteja.

V Ilirski Bistrici prav zdaj gradimo tudi nov atletski stadion s šestimi tekaškimi stezami, skokom v daljino in troskokom ter z novim igriščem za nogomet z umetno travo. Obnovili smo teniška igrišča, povsem novo podobo so dobile športne površine v Parku Nade Žagar.

Izvedeni sta bili energetski sanaciji zdravstvenega doma in OŠ Antona Žnideršiča skupaj s športno dvorano, trenutno poteka energetska sanacija telovadnice OŠ Podgrad, gradimo nov gasilski dom v Podgradu, drugo leto bomo zgradili satelitski urgentni center in tako naprej. V sklopu participativnega proračuna občina vlaga tudi v urejanje igrišč in prostorov za druženje mladih tudi po vaseh.

Kateri projekti bodo po vaši oceni najbolj krojili prihodnost občine?

Gotovo gradnja stanovanj, saj je to področje trenutno najbolj kritično. Pomembna bodo nadaljnja vlaganja v obnovo dotrajanega vodovodnega omrežja, izgradnja povezovalnega vodovoda med Ilirsko Bistrico in Pivko za zagotavljanje rezervnega vodnega vira ter dograditev kanalizacijskega omrežja, kjer ga še ni.

Poudarek bo tudi na aktivaciji gospodarske cone v Plami; skupaj z državo vlagamo napore v izgradnjo električnega kablovoda. Nekaj izzivov je še pri izboljšanju prostorskih razmer za šole, glasbene šole ter pri vzpostavitvi večnamenskega interpretacijskega centra, kjer bi lahko na enem mestu združili vsebine muzeja, galerije, interpretacije narave itn.

Patrik Lovrin

Želimo si pospešitve umeščanja avtoceste Jelšane–Postojna v prostor in čimprejšnjega začetka gradnje. Iz nekaterih naših vasi je do prvega uvoza v slovensko avtocestno omrežje kar 48 minut vožnje.

Kakšna je širša gospodarska slika in stanje zaposlenosti v vaši občini? Kaj bi si na tem področju želeli in kako občina podpira gospodarstvo?

Registrirana brezposelnost je v občini rekordno nizka. Tudi plače so nad povprečjem regije. Problem je, da velik delež aktivnega prebivalstva dnevno potuje na delo tudi v zelo oddaljene kraje. V občini primanjkuje predvsem bolje plačanih delovnih mest in to je izziv. S tem namenom smo izgradili in zagnali podjetniški inkubator, občina pa za razvoj podjetništva razpisuje tudi različne finančne spodbude.

Patrik Lovrin

Tudi občina sama z izvajanjem različnih evropskih projektov postaja zaposlovalec višje izobraženega kadra. Kot povedano, želimo si čimprejšnje aktivacije gospodarske cone Plama s podjetji, ki bi prinesla delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in pritegnila nazaj številne dnevne delovne migrante iz naše občine, ki zdaj vsak dan izgubljajo čas za vožnjo v oddaljene kraje.

Po profesiji ste doktor geografije in profesor na univerzi. Zakaj ste v občini, ki se s hrbtom naslanja na južno mejo in si deli demografske in druge izzive obmejnih občin, ostali vi?

Preprosto imam rad naše kraje in tukajšnje ljudi. Tu sem si ustvaril dom, družino. Zelo dobro poznam vse skrite kotičke občine in s tem tudi potenciale za razvoj. Preprosto, tukaj je lepo živeti, delati, ustvarjati, odraščati, se samoizpolnjevati. Postali smo občina številnih priložnosti. Smo občina oprtih glav in src, kjer se vsakdo čuti sprejetega in lahko ob podpori skupnosti razvija svoje potenciale.

Primož Lavre

Ker mi ni bilo vseeno, v katero smer gre razvoj občine, sem pred štirimi leti prevzel odgovornost in kandidiral za župana. Sicer mirnejšo, javno manj izpostavljeno službo univerzitetnega profesorja sem zamenjal za veliko bolj kaotično in manj predvidljivo delo župana.

Niti za trenutek mi ni žal. Ostajam zelo motiviran za nadaljnje delo, saj vidim, da lahko z znanjem, prizadevnostjo, povezovanjem, marljivostjo, odločnostjo, veliko mero potrpežljivosti ter jasno vizijo veliko pripomorem k razvoju in napredku naših krajev.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter