Med največjimi izzivi in priložnostmi občine so prostorski načrt, stanovanjska gradnja, logistični center, športna infrastruktura in revitalizacija grajskega parka.

Ko ste leta 2018 prvič postali župan, kakšni so bili Beltinci in kakšni so danes? Katera sprememba se vam zdi v teh osmih letih najpomembnejša in katera je za občana najbolj občutna?

Leta 2018 smo bili občina z dobro osnovno infrastrukturo, a brez razvojnega momenta. Projekte smo imeli na papirju, nismo pa imeli poti, kako jih spraviti v realnost. Najpomembnejša sprememba je zato sprememba miselnosti: iz pasivne smo postali proaktivna občina.

Osnovne razvojne potrebe smo v teh osmih letih zagotovili, zato lahko danes govorimo o razvojnem preboju, ne več o dohitevanju. Za občana je najbolj občutno nekaj drugega: da se stvari zgodijo, da so društva slišana in videna; ta povezanost je danes naša največja razvojna prednost.

Če bi morali iz svojih dveh mandatov izbrati najpomembnejše stvari oziroma projekte, za katere lahko danes rečete »to smo v Beltincih naredili prav«, katere bi izbrali? In zakaj prav te?

Izbral bi tri, ker vsaka odpira nova vrata. Prva je projektna pisarna. RurALL smo vodili kot vodilni partner s 14 partnerji iz 11 držav, nadaljujemo z Invest4Rural in BLUETWIN, kjer smo spet vodilni. Majhna podeželska občina je v Evropi postala resen partner, to prinaša znanje in denar, ki ga sicer ne bi bilo.

Druga je logistični center v Lipovcih. Da je projekt po letih prepričevanja prišel na raven države in da Luka Koper pripravlja pobudo za državni prostorski načrt, je preboj, ki presega občinske meje. Tretja je športna infrastruktura, v tem trenutku rekonstrukcija tribune v športnem parku, kjer je zagotovljena finančna konstrukcija s približno polovičnim državnim sofinanciranjem.

S prostori pod tribuno dobimo objekt, kakršnega v Beltincih še nismo imeli in kakršnega si kraj, občani in Nogometno društvo Beltinci zaslužijo. Zakaj te? Ker so strukturne in bodo občino oblikovale naslednjih dvajset let.

Seveda pa so tu še druge pridobitve, ki jih občani čutijo takoj: nov mlin in brod na Otoku ljubezni, ki smo ju po požaru postavili na novo, ter komunalno opremljena Zelena poslovno-industrijska cona Beltinci, zgrajena z evropskimi sredstvi iz načrta za okrevanje. Tu je še veliko drugih investicij, ki niso toliko v ospredju: od športnega parka v Melincih, nove travnate podlage v Lipovcih, novih igral na Otoku ljubezni in še bi lahko naštevali. Vse to so zgodbe, ki so del večjega mozaika.

Letošnji proračun je težak okoli 12 milijonov evrov, občina pa se predstavlja kot socialna in hkrati zelo investicijska. Kje je meja? Kaj si danes občina še lahko privošči in česa ne več?

Meja je preprosta: na vsakih deset evrov v proračunu jih skoraj štiri namenimo za investicije in razvoj, štiri pa vrnemo ljudem prek vrtca, šole, prevozov, društev in socialnih transferjev. To ravnovesje držimo že vrsto let in ga ne mislimo rušiti, ker je ravno to tisto, kar občani od nas pričakujejo.

Kaj si še lahko privoščimo: da cena vrtca ostane sprejemljiva za starše, čeprav stroški dela predstavljajo 80 odstotkov cene; brezplačne prevoze za vse učence, ne le za tiste nad štirimi kilometri; več kot pol milijona evrov letno za kulturo, šport in društva.

Česa si ne moremo več privoščiti: velikih objektov brez državnega ali evropskega sofinanciranja. Investicije delimo na faze in nobene ne začnemo brez realne finančne konstrukcije. Prizidek k vrtcu je denimo primer, kjer smo na državnem razpisu izgubili zgolj zato, ker nimamo statusa obmejnega problemskega območja.

Eden največjih projektov je revitalizacija grajskega parka. Kaj želite, da ta prostor postane: lep park, turistična točka ali novo družabno središče Beltinec?

Vse troje, ampak v tem vrstnem redu: najprej prostor za ljudi, potem turistična točka. Park meri dobrih deset hektarjev in poteka od občinske stavbe do športnega parka. Revitalizacija prinaša odstranitev bolnih in nevarnih dreves in novo zasaditev, ureditev poti, promenade, mostov, ribnika in ledenice, ki je ena redkih ohranjenih v tem delu Evrope.

Skupaj z ureditvijo osrednjega parkirišča in prometnega režima v središču, kar je prav tako v načrtih in zelo blizu zeleni luči, bo to največja sprememba v podobi Beltinec v zadnjih desetletjih. Ključno se mi zdi, da bodo v parku še naprej možni dogodki. Zavod za varstvo kulturne dediščine ima svoj pogled, ki ga spoštujemo, a park brez ljudi bi sameval.

arhiv

Želim si, da os občina, cerkev, grad, športni park zaživi kot povezano središče Beltinec, kjer se srečujejo generacije. In naj bo jasno tudi glede še zmeraj odprtega denacionalizacijskega vprašanja: gradu nihče ne more preseliti iz Beltinec.

Še pomembnejši od parka je morda novi občinski prostorski načrt. Gre za enega največjih dosežkov zadnjih dvajsetih let. Kaj bo OPN konkretno omogočil?

OPN je za občino to, kar je za družino gradbeno dovoljenje: brez njega lahko načrtuješ, ne moreš pa graditi. Postopek se je vlekel skoraj dve desetletji, prekinjale so ga poplave, nove poplavne študije, študija hrupa, več kot 200 pobud občanov in zahteve državnih nosilcev urejanja prostora. Javna razgrnitev je bila spomladi, sprejem načrtujemo še letos oziroma najpozneje spomladi prihodnje leto. Konkretno bo OPN omogočil tri stvari.

Prvič, nova stavbna zemljišča za stanovanjsko gradnjo, kar je pogoj, da mladi ostanejo. Drugič, širitev gospodarske cone, tudi v povezavi z logističnim centrom. Tretjič, pravno varnost: investitor, kmet ali družina bodo vedeli, kaj na svoji parceli lahko naredijo. Sprejem prostorskega akta je prav gotovo zgodovinski mejnik za občino Beltinci in vesel sem, da smo ga v tem mandatu pripeljali do praktično ciljne ravnine.

Načrtujete nova stanovanja in govorite o možnosti, da bi se v občino priselilo 200 ali 300 ljudi. Koliko prebivalcev si Beltinci pravzaprav želijo? Je cilj rast za vsako ceno ali obstaja meja, ko bi občina izgubila svojo podeželsko podobo?

Rast za vsako ceno ni cilj. Cilj je, da občina ostane pri približno osem tisoč prebivalcih z boljšo starostno strukturo, kot jo ima danes. Če se številka rahlo dvigne, toliko bolje, ampak ne na račun podeželske podobe. Meja je določena z infrastrukturo, ki jo že imamo.

arhiv

Vrtec ima proste kapacitete, šola prav tako, cestna, vodovodna in kanalizacijska infrastruktura je zgrajena. Nekaj sto novih prebivalcev to infrastrukturo napolni, ne preobremeni. Škoda bi nastala, če bi gradili razpršeno po poljih. Zato OPN jasno določa, kje se gradi: najprej v naseljih, na praznih parcelah in v praznih stavbah, šele potem na novih zemljiščih. Beltinci naj ostanejo kraj, kjer imaš vse na dosegu roke, pa še vedno vidiš polja.

Podatek o demografiji je zanimiv: Beltinci imajo pozitiven skupni prirast predvsem zaradi priseljevanja, naravni prirast pa je negativen. Kdo so ljudje, ki danes prihajajo v Beltince, in kaj morate narediti, da bodo tukaj tudi ostali?

Podatek velja za leto 2024, ki je bilo z 58 prebivalci več res najboljše leto v zadnjem desetletju. Leto 2025 je bilo spet negativno, tako da je realna slika stagnacija: v osmih letih smo z rojstvi in smrtmi izgubili okoli 250 ljudi, s priseljevanjem pa jih pridobili okoli 150.

In pomembno je, od kod: večina priseljenih prihaja iz sosednjih občin, ne iz tujine. To so mlade družine iz Murske Sobote in okolice, ki iščejo hišo ali stanovanje v mirnem okolju blizu delovnih mest, ljudje, ki delajo v Soboti, Lendavi ali čez mejo, in naši ljudje, ki se po študiju vračajo. Skupni imenovalec: iščejo vse na enem mestu, vrtec, šolo, zdravnika, trgovino, društva, in pet minut do avtoceste.

Ne želimo biti občina, skozi katero se peljete, ampak prvi dom za tiste, ki cenijo kakovostno življenje v mirnem okolju blizu delovnih mest. Da ostanejo, potrebujemo tri stvari. Stanovanja, zato prvi stanovanjski blok in pogovori s stanovanjskim skladom.

Delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, zato logistični center. In kakovost življenja, ki je ne meri statistika: društva, šport, varnost, medgeneracijski center. Kdor pride v Beltince in se v prvem letu vključi v tukajšnje družbeno življenje, ne gre več stran.

Na eni strani gradite nova stanovanja, na drugi strani ste v projektu RurALL ugotovili, da je približno 15 odstotkov stavb praznih. Zakaj ljudje raje gradijo novo, kot da bi se obnavljale stare hiše? Kaj lahko občina naredi pri tem?

V projektu RurALL smo mapirali 52 objektov s potencialom. Ljudje raje gradijo novo, ker je prenova stare hiše pogosto dražja in bolj negotova: neurejeno lastništvo, dedne zadeve, zahteve dediščine, tehnično stanje, ki ga ne vidiš, dokler ne odpreš zidov. In ker banke lažje financirajo novo. Občina lahko naredi troje.

arhiv

Prvič, pokaže s svojimi stavbami: nekdanja kavarna Medolina v središču bo dobila zobozdravnika koncesionarja, za drugi del tečejo pogovori z zasebnimi investitorji o stanovanjih. Drugič, z Invest4Rural razvijamo poslovni model, ki bo prenovo naredil zanimivo tudi za trg.

Tretjič, s pravili: OPN daje prednost zapolnjevanju naselij. Kar manjka, je država. Razpis, ki financira prav oživljanje praznih stavb, nam je zaprt, ker nismo problemsko območje. Znanje imamo, orodja pa ne. Tudi na tem področju pričakujemo v kratkem premike, saj smo v dialogu z resornimi ministrstvi.

Logistični center v Lipovcih predstavljate kot strateško razvojno priložnost. Koliko novih delovnih mest bi moral prinesti, da bi rekli, da se je projekt izplačal, in kakšno ceno v prometu in okolju ste pripravljeni zanj sprejeti?

Ne bom postavil številke, pod katero bi rekel, da se projekt ni izplačal, ker gre za kakovost, ne le za količino. Javno predstavljene ocene govorijo o nekaj sto delovnih mestih, občina pa ima izdelano tudi študijo učinkov. Merilo mi je enostavno: vsako delovno mesto, zaradi katerega se kdo od naših ljudi ne bo več vozil v Avstrijo za 200 ali 300 evrov višjo plačo, se je izplačalo. Logistični center je projekt, ki razvojni preboj občine in regije naredi otipljiv.

Glede cene: lokacija ni naključna. Gre za območje med železniško postajo Lipovci, obstoječo industrijsko cono in avtocesto. Tovor, ki gre na železnico, ne gre skozi naše vasi. Zato vztrajamo, da je center povezan z železnico, in zato tudi načrtujemo južno obvoznico, ki bo Beltince razbremenila tudi obstoječega prometa.

Jure Kljajić

Promet skozi naselja se ne sme povečati, kmetijska zemljišča zunaj območja ostanejo kmetijska, lokalno okolje pa mora biti pri odločitvah za mizo, ne pred vrati. Zato smo od začetka aktivni snovalci projekta, ne opazovalci.

Beltinci imajo močno športno identiteto, zdaj se veliko vlaga tudi v športni park. Si želite, da bi Beltinci postali pomembnejše športno središče Pomurja?

Da, in tega ne skrivamo. Nogometno šolo obiskuje več kot 200 otrok, tribuna s prostori pod njo bo dokončana prihodnje leto, računamo, da bomo na priprave privabili klube in selekcije Nogometne zveze. Regijski atletski stadion s 400-metrsko stezo ima gradbeno dovoljenje, uskladitev z Atletsko zvezo in podporo razvojnega sveta regije.

Pomurje takšnega objekta nima in glede na rezultate atletov, tudi naših, si ga zasluži. Ampak šport ni samo tekmovanje. Zdravstvena slika Pomurja ni dobra in gibanje je najcenejša preventiva, ki jo imamo. Zato vlagamo tudi v igrišča po vseh naseljih, fitnes v parku, kolesarske povezave. Regijsko športno središče pomeni, da otroku iz Beltinec za vrhunski trening ni treba iti v Maribor in da je športnik iz sosednje občine pri nas doma. Dolgoročno je to tudi del športnega turizma.

Po osmih letih županovanja: je morda ostalo kaj, kar ste si želeli v Beltincih narediti, pa vam ni uspelo, in zakaj?

Seveda je kaj ostalo, in najbolj boli tisto, na kar nismo mogli vplivati mi. Občina Beltinci nima statusa obmejnega problemskega območja, čeprav ga ima večina občin okrog nas. Posledica je, da kakovostno pripravljeni projekti na državnih razpisih odpadajo zgolj zaradi tega hendikepa, ne zaradi vsebine.

Boštjan Rous

Prizidek k vrtcu smo izgubili izključno zaradi točk za status. Z rezultati projekta RurALL, ki nam ga je Evropa zaupala kot vodilnemu partnerju, se ne moremo prijaviti na državni razpis za oživljanje praznih stavb, ker nam je zaprt. Absurd je, da si mora občina želeti biti nerazvita, da pride do razvojnih sredstev.

Druga stvar je romsko naselje, kjer po šestih desetletjih sobivanja še vedno nimamo prostorske in infrastrukturne rešitve, ki bi bila dostojna za vse. To ni samo občinska naloga, a mi smo tisti, ki smo ljudem najbližje.

Naučil sem se potrpežljivosti, a potrpežljivost ni izgovor. Oba projekta sta pripravljena in ju bomo pripeljali do konca. In kljub vsemu ostajam optimist: s projekti, ki so pripravljeni in sofinancirani, bo naslednji mandat eno investicijsko najintenzivnejših obdobij v zgodovini občine. Temelje smo postavili, zdaj sledi razvojni preboj.

Če vam bodo volivci zaupali še en mandat: kakšni naj bodo Beltinci leta 2030?

OPN velja in prve družine gradijo na novih parcelah, hkrati pa prva stara stavba v središču živi z novo vsebino. Tribuna in športni park sta dokončana ter v uporabi tako domačih kot drugih uporabnikov, atletska steza je zgrajena ali vsaj v gradnji. Prenovljena zdravstvena postaja ima dodatnega zdravnika. Park je revitaliziran in gosti dogodke, po kolesarskih stezah se pelješ do Bogojine in do Bakovcev.

Logistični center je iz načrtov prešel v izvedbo in prvi ljudje, ki so se vozili čez mejo, delajo doma. Pomurje ima pokrajino, ki sama odloča o svojih prioritetah. In najpomembnejše: Beltinci ostajajo kraj s približno osem tisoč prebivalci, kjer se mladi vračajo, kjer se starejši starajo dostojno, društva pa so še vedno hrbtenica vsega. Občina, na katero smo vsi ponosni, in leto 2030 kot dokaz, da razvojni preboj ni bil obljuba, ampak rezultat. Prihodnosti ne čakamo, ustvarjamo jo.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter