Letošnje leto za slovenske institucije ni ravno nepomembno. Ne samo da se je oblikovala nova vlada, predvsem izbiri novega guvernerja Banke Slovenije in člana ustavnega sodišča bosta določili nadaljnji razvoj slovenskih institucij.

Vsekakor je za narod, družbo, državo, kulturo, jezik, demokracijo, pluralizem veliko pomembneje vlagati v javne televizije in profesionalne medije kot pa na primer v azilne domove.

Izbira guvernerja Banke Slovenije ni izbira predsednika vlade, to je lahko katerikoli kljukec, ki zna dihati in prdeti, ampak resna zadeva.

V Sloveniji ni treba reči »populisti vseh dežel, združite se!«, saj so naši levi in desni populisti danes že na skupnem imenovalcu.

Nikomur več ne smemo pustiti, da nam odvzame svobodo izražanja, eno od temeljnih svoboščin.

Nihče v tej državi ne preučuje kriminalcev in s kriminalom pridobljenega kapitala, ki nikoli ne izgine, se le potuhne in eksplodira v obraz, in to tako, da posledice tega sranja odpravljamo davkoplačevalci.

Letošnja volilna kampanja za lokalne volitve, ki bo potekala v znamenju velikega spopada za Ljubljano med Zoranom Jankovićem in Anžetom Logarjem, ni namenjena prepričevanju neodločenih volivcev, temveč prepričevanju prepričanih.

Slovenci bi se morali upreti morebitni skušnjavi, da bi zaradi ekonomskih razlogov izbirali med slovenstvom in Orbanovimi forinti.

V državi, kjer je večina aktivnega volilnega telesa nagnjena na levo, ni težko biti levičar.

Pred sredino proslavo ob »50 obletnici ustanovitve Teritorialne obrambe« smo na spletni strani Reporterja objavili članek, v katerem sem ostro kritiziral odločitev predsednika republike Boruta Pahorja, da bo slavnostni govornik na tej obeležitvi.

Spopad med Jankovićem in Logarjem bo tudi stvar političnega prestiža in še eno merjenje moči med Kučanovim Forumom 21 in Janševo stranko SDS.

Mukotrpna šarada med koalicijo in Levico je pokazala, kako zelo nestabilen lahko postane politični prostor, če po medijskem diktatu sivine nastajajo manjšinske koalicije, ki so onkraj kakršnekoli logike.

Dvolična leva inteligenca se uradno zavzema za človekove pravice, zlasti ko gre za manjšine in ženske, ko pa je eden najvplivnejših slovenskih politikov v predkazenskem postopku zaradi spolne zlorabe farmacevtke, molčijo in se delajo nevedne.

Ivan Oman, Janez Janša, Lojze Peterle, Marjan Podobnik. To so imena, ki so jim na kongresu SLS v Novem mestu najbolj ploskali.

Igor Gošte, novinar in pisatelj

Pri Društvu novinarjev Slovenije (DNS) pozivajo Programski svet RTV Slovenija, naj ne razpravlja o posameznih novinarskih prispevkih in uredniških odločitvah, lani pa je njihov Aktiv na TVS razglašal, da se Programski svet »težko izogne razpravi o programu, ne da bi omenjal konkretne oddaje oziroma avtorje.« Ker je pač šlo za novinarje, ki »niso njihovi«. Dvoličnost brez primere.

Šarec je v koalicijsko shemo sam vnesel tveganja, ki že zdaj nakazujejo, da morda res njegova vlada ne bo hitro padla, bo pa sam ustvarjal tvegane situacije in politični kaos.

GZS, OZS in drugi, zakaj niste svojih članov eksplicitno, jasno in glasno pozvali, da naj se na volitvah odločijo glede na predlagane ekonomske politike? Zakaj niste javno zavrnili politike nestrpnosti do podjetnikov?

Ključno je vprašanje, ali je premierja Marjan Šarca dovolj v hlačah, da se ne bo »podelal« pred Kučanovimi in Janševimi kričači ter bo vztrajal pri imenovanju Damirja Črnčeca za državnega sekretarja.

Z včerajšnjo izvolitvijo vlade Marjana Šarca je Janša že tretjič poražen. Prvi poraz je bila njegova zavrnitev kandidature za mandatarja. Drugi poraz je bila Šarčeva izvolitev za premierja. Tretji in dokončni poraz zmagovalca letošnjih volitev pa pomeni izvolitev Šarčeve vlade.