Robert Golob ima srečo v nesreči – če je že kriza, je vsaj ali tudi energetska – kajti na energetiko se spozna in bo lahko bolj učinkovit. To se od njega tudi pričakuje. Lahko bi rekli, da mu je padla sekir'ca v med. Zdaj ne bo izgovorov, tu se bo moral izkazati. No, napovedane ukrepe, s katerimi naj bi vlada zajezila cene, so bili sprva pozitivno sprejeti, nekateri ekonomisti sicer dvomijo o učinkovitosti, je pa kar precej nestrpnosti med tistimi, ki jih visoke cene najbolj zadevajo in marsikdo hoče več.
Golob skuša krotiti cene »od znotraj«, ne kot prejšnja vlada in zdaj spet Avstrijci – s priboljški. Kakšen bo učinek, bomo šele videli oz. bolj občutili. V medijih je bil Golob sicer razmeroma suveren, ko je vse to razlagal, pri odgovoru na to, kako bo vlada krotila inflacijo, je sicer kar precej »štrikal«, še bolj pri skrbi za tiste z najnižjimi plačami (najnižjih pokojnin ni omenil) in bil pri odgovoru dokaj nedorečen – ne vem – je pa možnost – da za tiste z minimalno plačo znižajo dajatve, pokojnine pa uskladijo z inflacijo.
Zdaj moramo najprej rešiti stiske ljudi, pravi, potem bodo na vrsti drugi!? To je bilo slišati precej všečno – kot ostanek predvolilne demagogije. Še tisti manj »vedni« vedo, da je skrb za gospodarstvo temelj preživetja in v precejšnji meri reševanja stisk ljudi.
Je pa Golob, vsaj pri meni, pridobil kakšen plus: v televizijske studie je prišel kot vsak drug gost! Celotne televizijske »mašinerije« ni bilo treba voziti v vladno palačo, kot je bilo to praviloma potrebno za večino prejšnjih premierjev. S tem je povedal, da mu svojega položaja in sebe ni treba dokazovati in povzdigovati z zunanjim, dokaj protokolarnim videzom; navsezadnje tudi to kar veliko pove o človeku.
Je pa Golob, vsaj pri meni, pridobil kakšen plus: v televizijske studie je prišel kot vsak drug gost!
Golob je Bruslju povedal, da Slovenija ne bo imela v odnosu do Ukrajine nič drugačne drže kot Evropska unija, v medijski izjavi pa je dejal, da se bo treba z Rusi tudi pogovarjati; francoski predsednik Macron to možnost ob določenih pogojih tudi napoveduje. Še bolj odločen je bil Vojko Volk, ki je v kabinetu R. Goloba postavljen za zunanje zadeve, ko je na POP TV razlagal stališče vlade do vojne v Ukrajini in komentiral pismo A. Jurija, M. Kučana, D. Türka … o tem, da Ukrajini ne bi smeli pošiljati orožja in bi z Rusi urejali vojno le po diplomatski poti.
Takrat še ni bilo pisma tistih, ki mislijo nasprotno (L. Gabrijelčič, M. Cerar, P. Gantar …). Nekdanje politike je Volk označil kot civilno družbo, ki lahko pišejo, kar hočejo, jasno pa je povedal, da se drža Slovenije do vojne v Ukrajini ne bo spremenila. Prav suveren je bil in je v bistvu nakazal, da vlada navkljub koalicijski pogodbi in kakšnim prvotnim ekstremnim izjavam ne bo države postavljala na glavo.
Spominjam se V. Volka iz časa osamosvojitvene vojne, ko je v uniformi teritorialne obrambe stražil RTV, in še prej, ko mi je okoli leta 1990 pomagal z dokumenti takratne politične organizacije (SZDL) pri snovanju knjige Cerkev v policijskih arhivih oz. pri razkrivanju odnosa med cerkvijo in politiko v času socializma. Bil je mož na mestu. V Golobovem kabinetu je še vsaj nekdo, ki ga bolje poznam in mislim, da je Golob dobro izbral: Petra Škofic.
Dokaj zanimiva pa so bila poročila o udeležbi obrambnega ministra Šarca na vrhu Nata. Zlobno bi lahko namignila, da upam, da jih člani Levice niso slišali. Za vojsko bomo namenili več in Slovenija bo spoštovala vse zaveze, ki jih je dala Natu, zavezana ostaja tudi vzpostavitvi srednje bojne bataljonske skupine. Torej bomo oklepnike bokser vendarle kupili? Šarec je povedal, da revizija že poteka in je v svojem slogu dodal, da bo trajala, kolikor bo potrebno. Da ne do naslednjih volitev?
Od dokaj ekstremnih napovedi, zapisanih v koalicijski pogodbi, in predvsem besed T. Fajon in L. Mesca, ostaja vedno manj. Hvala bogu! Četudi se je Levica v zadnjih dneh kar tresla, ko je zdravstveni minister Bešič Loredan napovedal dodatne koncesije za zasebne zdravnike … Golob bo imel veliko dela!
Od dokaj ekstremnih napovedi, zapisanih v koalicijski pogodbi, in predvsem besed T. Fajon in L. Mesca, ostaja vedno manj. Hvala bogu!
Čisto mirno ne bo očitno niti znotraj SD. T. Fajon ima polno podporo poslancev, zatrjuje vodja poslancev SD Jani Prednik (Siol), a med vrsticami je bilo mogoče razbrati, da ga predsedniško mesto v stranki še vedno mika.
Razmišlja sodobno, odprto, spomeniku Borisu Kidriču, predsedniku slovenske povojne vlade, se on ne bi poklonil, kot se je Fajonova, zagovarja pa dialog »čez politični pol«, torej tudi z drugimi opcijami. Všeč mi je njegova misel, da je čas, da politiki v tej državi odrastejo. Se ob takšnem razmišljanju samo meni zdi, da je hotel namigniti, da je Fajonova bolj ostanek neke prejšnje, zastarele politike, Prednik pa, kot sam pravi, skuša odrasti?
Je pa T. Fajon dobro reagirala, ko je poslala pismo vodstvu RTV, ki naj bi krčilo dopisniško mrežo v tujini! Res mi je žal, da to vodstvo tako malo spoštuje poslanstvo nacionalne RTV, da se tako nestrokovno, kratkovidno loteva sprememb in uničuje eno redkih prednosti RTV. To bi res bila pika na i!
Golob tako počasi »pada not«, lahko bi rekli, da mu sicer še uide kakšna pre/hitra izjava; od članov njegove ekipe je slišati tudi kar precej dvoumnih izjav, s čimer najbrž skušajo zabrisati odstop od ekstremizmov v koalicijski pogodbi ali od preteklih kar ekstremnih izjav. Kakšno olajšanje! Upajmo, da bo trajalo.