Ko je leta 2011 prevzel vodenje občine, je bila ta precej razdeljena, posamezni projekti so stali, gospodarskega utripa pa je bilo malo. V petnajstih letih se je Mirna Peč razvojno precej spremenila, sam pa pravi, da je zdaj čas za novo idejo. Za ponovno kandidaturo se ni odločil predvsem zaradi družine in želje po drugačnem življenjskem ritmu. Čeprav odhaja iz županske pisarne, ostaja vpet v življenje občine in si želi, da bi se njen razvoj nadaljeval – vendar postopoma in z občutkom za ljudi, naravo ter podeželski značaj kraja.

Občino Mirna Peč vodite že štiri mandate. Kako ste sploh postali župan in kaj se je v tem času v občini najbolj spremenilo?

Pred letom 2011 nisem razmišljal o kandidaturi. Po odhodu predhodnika v državni svet me je skupina ljudi iz občinskega sveta prepričala, naj kandidiram. Občina je bila takrat precej razdeljena, tudi posamezni projekti so stali, zato sem želel predvsem povezati ljudi in znova zagnati razvoj. Čeprav nisem domačin, tukaj živim že 40 let in so me ljudje poznali. Prvo leto ali dve je bilo predvsem obdobje vzpostavljanja zaupanja.

Od takrat se je Mirna Peč zelo spremenila. Zgradili smo novo osnovno šolo Toneta Pavčka in športno dvorano, več kot 95 odstotkov vodovodnega omrežja smo obnovili oziroma na novo zgradili, predvsem pa smo naredili velik korak na področju gospodarstva. Prav gospodarski razvoj je tisto, na kar sem najbolj ponosen. Vedno sem verjel, da mora občina izkoristiti priložnosti, ki jih ima.

Primož Lavre

Mirna Peč je bila ob vašem prihodu brez pravega gospodarstva. Kako se je razvila gospodarska cona Dolenja vas?

Umeščanje gospodarske cone v prostor je pričel že moj predhodnik, a ko sem leta 2011 postal župan, Mirna Peč praktično ni imela podjetij. Leta 2012 smo odprli prvo podjetje, Cecomp, danes pa jih je v gospodarski coni že 12. Cono smo zaradi bližine avtoceste umestili na nekdanji gozdni, ne na kmetijski površini. Meri približno 70 hektarov, od teh je okoli 30 že urejenih oziroma v gradnji, preostanek površin pa ima že ustrezne dokumente (v pridobivanju so integralna gradbena dovoljenja za izravnavo terena in izgradnjo komunalne infrastrukture).

Najpomembnejše je, da smo pridobili nova delovna mesta in pomemben vir občinskih prihodkov. Ti nam omogočajo tudi lastno udeležbo pri evropskih in državnih razpisih ter s tem nadaljnji razvoj občine.

Če bi morali iz svojega županskega obdobja izbrati en projekt, za katerega lahko rečete, da je dolgoročno najpomembnejši, bi bila to gospodarska cona?

Da, vendar ne edini. Kar zadeva moj mandat, je gospodarska cona eden od pomembnejših projektov predvsem z vidika dolgoročne vzdržnosti razvoja Mirne Peči, so pa zelo pomembni projekti še izgradnja nove šole z vrtcem, vodovodni sistemi in športna dvorana. Seveda ljudje potrebujejo urejene ceste, javno razsvetljavo in drugo infrastrukturo, vendar sem prepričan, da bomo lahko prav zaradi prihodkov iz gospodarske cone na teh področjih v prihodnje naredili več.

Drago Perko

Danes je v različnih fazah približno 15 milijonov evrov investicij. Za občino z nekaj več kot 3200 prebivalci je to velik zalogaj.

Gre za projekte, ki se izvajajo v dveh do treh letih. V zadnjih dveh oziroma treh letih smo se veliko prijavljali na razpise, nekaj projektov pa financiramo tudi sami. Zdaj smo zelo razvojno naravnani, predvsem na področju infrastrukture in športa. Nepričakovano smo bili uspešni tudi na razpisu za športni park, nadaljujemo pa gradnjo čistilne naprave.

Čistilna naprava je pomembna tudi zaradi nadaljnjega razvoja občine.

Letos smo odprli čistilno napravo z zmogljivostjo približno 2000 populacijskih enot, jeseni pa jo bomo razširili za dodatnih 4000. To potrebujemo zaradi novih stanovanjskih območij, predvsem pa zaradi gospodarske cone. Na več območjih moramo še zgraditi javno kanalizacijo; kjer je ni, imamo male čistilne naprave, vendar je treba tudi blato iz njih odvažati. Centralna čistilna naprava je zato pomemben del dolgoročnega razvoja.

Torej infrastrukturo načrtujete že za prihodnjo Mirno Peč?

Če načrtujemo stanovanjske in gospodarske cone ter rast prebivalstva, moramo infrastrukturo pripraviti pravočasno. Ne moremo najprej graditi hiš in podjetij ter šele nato ugotavljati, ali imamo dovolj zmogljivo infrastrukturo.

Mirna Peč ima ugodno demografsko sliko. Kaj ljudi pritegne in zadrži?

Smo podeželska občina, a blizu avtoceste, imamo gospodarsko cono in delovna mesta. Mladim družinam pomagamo s kar nekaj spodbudami: enkratno denarno pomočjo ob rojstvu otroka, še dodatno tudi s Pravilnikom o dodelitvi enkratne denarne pomoči mladim družinam pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Veseli me, da so se nekateri naši mladi, ki so živeli, študirali in delali v Ljubljani oziroma na inštitutih in fakultetah, vrnili, zgradili hiše in si tukaj ustvarili družine.

Primož Lavre

Rast prebivalstva prinaša tudi pritisk na šolo in vrtec.

Šola, zgrajena leta 2012, je že skoraj polna. Ob njej smo s prostorskimi akti rezervirali približno 3,5 hektara zemljišč za morebitno širitev šole oziroma samostojni vrtec. Tega se bomo morali lotiti v petih do desetih letih.

Kje je meja nadaljnje rasti, da občina Mirna Peč ohrani podeželski značaj?

Želimo ohraniti podeželski značaj. Menim, da s pametnim prostorskim umeščanjem še lahko povečamo število prebivalcev, mogoče 4000 do 5000, in ta značaj še vedno ohranimo. Gospodarsko cono smo prostorsko ločili od naselij; naravna meja je gozd, zato promet in druga infrastruktura ne motijo vsakdanjega življenja.

Stanovanjske cone so predvidene na določenih območjih. Nad postajo so predvsem individualne hiše, ob šoli na Češnjevski hosti pa imamo pridobljeno integralno gradbeno dovoljenje za komunalno infrastrukturo, prostorski akt dovoljuje manjši blokovski del oziroma vila bloke, ne stolpnic. Obstoječih vasi ne želimo širiti z novimi stanovanjskimi območji, saj želimo ohraniti njihovo podobo in preprečiti morebitne konflikte.

To pomeni tudi, da morajo novi prebivalci sprejeti življenje na podeželju.

Imamo tudi mlade prevzemnike kmetij, ki jim želimo omogočiti razvoj dopolnilnih dejavnosti in prodajo njihovih izdelkov v lokalnem okolju.

Preden ste postali župan, ste bili direktor Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Koliko vam je gospodarska izkušnja pomagala pri vodenju občine?

Na začetku sem imel celo nekaj težav, ker sem na občino gledal kot na podjetje. Še vedno pa menim, da lahko manjšo občino vodiš precej podjetniško: postaviš cilj, poiščeš možnosti, zagotoviš sredstva in preverjaš rezultate. Seveda je občina predvsem skupnost ljudi.

Nikoli nisem imel svoje liste, opozicije ali pozicije. Občinski svet smo vodili kot razvojno in gospodarsko usmerjeno celoto. Energijo smo usmerjali v to, kaj lahko naredimo, ne v prepire. Vesel sem, da nismo imeli večjih konfliktov in podobnih zadev, ampak smo lahko razvoj mirno peljali naprej.

Vse štiri mandate ste bili nepoklicni župan. Kako ste to usklajevali z delom?

Do leta 2020 sem bil direktor podjetja z okoli 240 zaposlenimi. Delal sem deset ur ali več na dan, nato pa zvečer in ob koncih tedna še za občino. Leta 2020 sem se upokojil in sem bil zato lahko bolj prisoten v občini; morda se je takrat razvojna intenzivnost še povečala, čeprav so bili projekti zastavljeni že prej.

Veliko mi je pomenila občinska uprava oziroma direktorica, saj dopoldne pogosto nisem imel časa. Sobote in nedelje so bile razdeljene med občane in občinski svet. Pri tem je najbolj trpela družina. Zdaj me doma želijo več zase; vnuki so skoraj čez noč zrasli in želim jim nameniti več časa.

Primož Lavre

Mirna Peč je postala prepoznavna tudi po Lojzetu Slaku in Tonetu Pavčku. Kako pomembna sta ta projekta?

Ker sta bila Slak in Tone Pavček dobra prijatelja, smo pripravili tudi Pavčkovo stalno zbirko. Njegova hči je bila nad idejo zelo navdušena in leta 2023 smo pripravili prostore, umestitev in odprtje razstave pa smo izvedli v začetku leta 2025. Oba muzeja sta močno povečala prepoznavnost Mirne Peči; prihajajo tudi obiskovalci iz tujine, zaradi Slakove glasbe in Pavčkove poezije. Kljub majhnemu občinskemu proračunu smo menili, da je ohranjanje lastne kulture naša dolžnost, čeprav je zaradi tega kakšna cesta ostala za pozneje.

Pri Pavčku moramo urediti še manjši del zunanje ureditve, tudi del vinograda oziroma prostora, povezanega z njegovimi zgodbami, kjer bi lahko nastopali otroci.

Kakšno središče Mirne Peči si želite po novem prostorskem načrtu?

Predvsem živo. Odkupili smo zemljišče nekdanje trgovine kmetijske zadruge, ki se je preselila na rob kraja, in imamo zdaj v centru več zemljišč. Želimo prostor za starejše, kulturni dom, ki ga trenutno nimamo in bo služil kot prostor za širše kulturne prireditve in tudi za to, da bodo lahko naša društva lažje in kvalitetneje organizirala  mesečne kulturne dogodke za različne generacije. Morda tudi manjša stanovanja za starejše in manjše družine. Največja nevarnost je, da bi center začel umirati.

Ureja se tudi območje starega župnišča, ki je bilo porušeno, izboljšana je okolica cerkve. Na območju nekdanje Beti še delujejo obrtniki, dolgoročno pa tam vidimo druge možnosti. Zdravstveni dom in lekarno že imamo, morda bo potrebna še dograditev. S prostorskim aktom želimo zagotoviti lep in živahen trg, ne da bi vse preveč omejili.

Primož Lavre

Kaj vam po štirih mandatih ostaja neuresničeno?

Želje nikoli niso bile velike, obljube tudi ne. Želel bi si več urediti v naseljih, predvsem ceste in drugo infrastrukturo, ki potrebuje večje obnove, vendar za to zmanjka denarja in časa. Želel bi si tudi še bolj povezano skupnost. Imamo več kot 20 aktivnih društev, ki dobro sodelujejo, to pa bi lahko še nadgradili, da bi ljudje občino res čutili kot svojo.

Jeseni ne boste več kandidirali. Zakaj?

Predvsem zaradi družine in želje, da bi bil doma več, pa tudi zaradi hobijev, ki bi jih rad nadgradil, dokler mi zdravje dopušča. Po štirih mandatih se mi zdi prav, da pride nova ideja. Želel sem si že prej mlajšega naslednika, ki bi ga lahko postopoma uvedel v delo, vendar se to ni zgodilo.

V Mirni Peči ostajam, za občinski svet pa ne bom kandidiral. Če me bodo potrebovali, se bom rade volje odzval.

Kaj si želite predati vašemu nasledniku?

Zapisal bom stanje, cilje in ukrepe, kratko in jedrnato, ter to predal nasledniku. Predvsem si želim, da razvoja ne bi ustavil, zlasti na področju gospodarstva. Nekatera podjetja so prišla in se odločila za Mirno Peč tudi zato, ker je okolje prijetno in odzivnost občinske uprave korektna in hitra.

Ko pridejo na občino, se z njimi normalno pogovarjamo. Postavimo zahteve, ki jih je treba izpolniti, vendar jih želimo sprejeti. Hkrati je treba dobro premisliti, kaj pripeljemo v kraj. Občina lahko s prostorskimi akti pomembno določa razvoj, zato potrebuješ znanje, poznavanje aktov in predvsem preudarnost. Sam sem po naravi in izobrazbi nekoliko bolj konservativen in stvari prej preverim. Narave ne moremo spreminjati čez noč; Mirno Peč je treba razvijati postopoma, z občutkom za naravo in ljudi.

Kaj naj bo po vašem vodilo prihodnjega razvoja Mirne Peči?

Ohraniti podeželski značaj. Mladim moramo omogočiti, da tukaj živijo in preživijo. Življenje na podeželju morda ni finančno tako bogato kot v mestu, je pa lahko bogatejše na druge načine. Potrebujemo gospodarstvo, kmetijstvo in industrijo, vendar v pametnem sorazmerju. Predvsem pa moramo ostati skupnost.