A tudi R. Golob ni od muh! Prej se je razburjala civilna družba, zdaj se podjetniki, gospodarstveniki, tudi mediji so nemirni, še tisti Golobu naklonjeni, predvsem kadar ga zastopajo predstavniki Levice. A zdaj je vrag odnesel šalo. Zdaj je Golob na vrhu in bo moral začeti vladati!
V parlamentu smo ob njegovem imenovanju poslušali poleg bilance dosedanje vlade vsaj dva programska govora – R. Goloba in M. Tonina. Za trenutek bi lahko kdo celo pomislil, da je Tonin konkuriral Golobu; oba sta razložila, kako naprej. Predstavniki Janševe vlade so v razprave vključili dobre gospodarske, zaposlitvene podatke, ki jih zapuščajo novi vladi, njihovi nasprotniki pa so spomnili, da so tisto, kar je bilo dobro, vedno hitro poteptali z raznimi neumestnimi čivki, delegiranimi tožilci, STA …
Ob imenovanju je bil Golob spraven in zdi se, vsaj po njegovih besedah sodeč, da bo nekatere koalicijske dogovore tudi obšel, če bo treba. Pričakujemo pa tudi lahko močne in glasne levičarske besede, vzklike M. Kordiša, a bolj blaga dejanja Levice; tokrat se bodo prilagodili, J. Janši vrnitve za nobeno ceno ne bodo dovolili.
Pričakujemo pa tudi lahko močne in glasne levičarske besede, vzklike M. Kordiša, a bolj blaga dejanja Levice; tokrat se bodo prilagodili, J. Janši vrnitve za nobeno ceno ne bodo dovolili.
Koalicijsko pogodbo bodo preverjali na šest mesecev in gotovo bodo storili vse, da se koalicija ohrani. Pričakujemo lahko tudi mnogo manj ekstremne odločitve v zvezi s soupravljanjem, krajšanjem delovnega časa, kot so bile »navržene«. Z njimi so povzročili veliko razburjenja, odslej bo treba bolj premišljeno spuščati v javnost stvari, s katerimi lahko povzročijo toliko nemira.
Vsaj pri dveh zadevah je moral Golob že popustiti: na zaslišanje kandidatov za ministre je moral počakati tri dni, kot zahteva poslovnik DZ, tudi pri imenovanju R. Pavšiča (LMŠ) za generalnega sekretarja DZ je moral stopiti korak nazaj: funkcija zahteva strokovnjaka in ne politika in gotovo se v parlamentu ne zgodi, da kdo dobi vse glasove prisotnih poslancev – kot jih je tokrat že tudi dosedanja sekretarka Uršula Zore Tavčar! Kdor pozna njeno delo, ve, da je izjemna, a to v politiki ni vedno glavni kriterij.
Država lahko spodbuja soupravljanje, tudi solastništvo, z raznimi ugodnostmi za lastnike, delodajalce, ne more jih pa v nič prisiliti. Lastnik bo za izjemnega delavca, npr. za »motor« podjetja, za inovatorja, življenjsko zainteresiran in ga bo tudi brez spodbude vključil v upravljanje, celo v lastništvo. Večina pa razmišlja: ko sem podjetje postavljal, sem jemal posojila, hipoteke, takrat nikogar ni zanimalo soupravljanje; zdaj, ko nam gre dobro, pa bi bili vsi soupravljavci ali celo solastniki.
Drugače je najbrž pri državnih podjetjih. Sicer pa vseh tudi ne zanima sodelovanje pri upravljanju podjetja, marsikdo želi le opraviti svoje delo, imeti dobre razmere zanj in dobro plačilo, skrb za podjetje pa raje prepušča lastniku. R. Golob bo pri teh odločitvah pač moral sodelovati s tistimi, ki, vsaj po njegovem mnenju, menda ne vedo, kako to v svetu deluje – podjetniki, obrtniki, gospodarstveniki … , sicer bo težko soupravljanje in še kaj drugega »spravil v življenje«.
Tudi krajši delovni čas je ponekod mogoč – če nesramno namignem – posebno tam, kjer je produktivnost nizka. Ponekod so ga že skrajšali. Tudi kovid je na tem področju marsikaj spremenil – spodbudil je tudi krajši delovni čas in delo od doma. A tudi to ni tema, ki jo kar mimogrede navržemo. …
Davek na nepremičnine je skušala uvesti že, mislim da Pahorjeva vlada med letoma 2009 in 1011, ko so začeli ugotavljati vrednost naših stanovanj in drugih objektov. Niso bili uspešni. Takrat so razmišljali, da bi dodatno obdavčili tiste nepremičnine, ki jih ne uporabljamo za bivanje. Zdaj lastniki plačujejo davek za stavbno zemljišče in tega naj bi takrat nadomestili z davkom na nepremičnine in morda še kaj dodali.
Dejstvo pa je, da bodo nekaj morali spremeniti, če hočejo razbremeniti plače. Vendar je to precej občutljiva tema za Slovence in bo potrebna dobra kampanja s konkretnimi primeri, izračuni in ustrezno pravičnostjo, če se tega lotijo. In NSI je že napovedala, da se bo z vsemi sredstvi davku na nepremičnine, na premoženje uprla – tudi z referendumom.
Čeprav je sicer dokaj očitno, da hoče NSI razmeroma dobre odnose z novo koalicijo oz. z R. Golobom, česar ob seji parlamenta nista skrivala niti M. Tonin niti J. Horvat, ki je javnosti dokaj spravljivo razlagal, da R. Golob razume, da so opozicija in ne morejo glasovati zanj. S skakanjem v gnezdo SDS (ko so jim prevzeli predsedovanje delovnega telesa), pa so napovedali, da jim dobri odnosi z SDS niso več prioriteta, še manj kakšno podrejanje. To bo še pestro.
Za zdaj kaže, da bi se NSI lahko zelo hitro znašla v skupnih projektih z Golobom: ustanavljanje pokrajin, sprememba volilnega sistema in navsezadnje tudi sprememba sestavljanja vlade. Res je dokaj unikatno in nelogično, da imamo novega predsednika vlade in staro vlado.
Za zdaj kaže, da bi se NSI lahko zelo hitro znašla v skupnih projektih z Golobom: ustanavljanje pokrajin, sprememba volilnega sistema in navsezadnje tudi sprememba sestavljanja vlade.
Vse to so stvari, ki jih je treba rešiti v prvem delu vladnega mandata. In predlagam, da dobro preštudirajo predlog dr. C. Ribičiča – kombinirani volilni sistem, ki ohranja proporcionalnost, a daje večji poudarek volivcu in kandidatu – da bomo bolj kot doslej volili človeka in ne le stranke.
Čeprav je zdaj vendarle nekoliko bolje, kot je bilo v prvih letih parlamentarne demokracije, takrat je stranka naredila vrstni red kandidatov, in če je dobila dovolj, da prestopi prag, je prišel v parlament tisti, ki je bil na seznamu prvi oz. višje – ne glede na to, koliko glasov je dobil.
Sicer pa – kot je bilo slišati, bodo pred vsem tem na vrsti sindikati in njihove zahteve: uskladitev plač z inflacijo.
