Borut Pahor je s pravkar izdano knjigo Zmaga je začetek presegel samega sebe. Gre za politika prve lige, ki mu je v svoji bogati politični karieri uspelo praktično vse.

Ministri še brez izkušenj začno z zagonom in vero v to, da imajo moč za spremembe v svojih rokah; če je treba tudi v nogah. Kdo drug, če ne ministri – poslanci že ne in druga »gmota«, kot jo dandanes poimenujemo, še manj. Kmalu sledijo trpka spoznanja, trk z realnostjo; sistem, ki ga upravljajo, je narejen tako, da se spremembam zoperstavlja, ugotovijo nadobudneži.

Znebili bi se Roberta Goloba in vladali naprej. Takšen načrt imajo. Na predčasne volitve, ki jih predlaga prvak opozicije Janez Janša, ne bi šli. Kdo bi se rad znebil Goloba, je bolj ali manj jasno. Gre za še vedno vplivni krog nekdanjega predsednika partije in države Milana Kučana, za nekatere močne predstavnike kapitala, za »spindoktorje«…

Spet prevladuje vtis, da poskušajo posamezniki z zvezami v njihovem interesu ali interesu njihovih prijateljev ali somišljenikov s posredovanjem in pritiski spremeniti zakonite odločitve vlade Roberta Goloba.

Nova Slovenija ima problem. Stranka je danes obkoljena z vseh strani, v vodstvu so se do konca politično zapletli. NSI na naslednjih volitvah tako spet grozi, da ostane pred vrati parlamenta. Dejstvo je, da v zadnjih šestih letih, ko stranko vodi Matej Tonin, krščanskim demokratom preboj ni uspel. Na volitvah nikoli niso zbrali niti desetih odstotkov, kaj šele, da bi postali dominantna politična sila na desni sredini.

»Tudi o svojem odstopu sem že dostikrat bral v medijih, ampak tega filma Janez Janša ne bo videl,« je predsednik vlade Robert Golob izjavil po seji sveta Gibanja Svoboda prejšnji teden. S tem je zavrnil (dez)informacije v nekaterih medijih, da naj bi pozval k odstopu predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, ki je po seji sveta stranke stala ob njem, res pa je (zaradi preobremenjenosti z državniško funkcijo) odstopila s položaja podpredsednice stranke.

Ker nimajo še alternative, bo Golob na funkciji predsednika vlade gotovo še nekaj časa. Z »gverilskimi akcijami«, kot je bila Bobnarjeva, pa ga bodo poskušali še bolj politično oslabiti.

Šetinc Paškova, ki je na svojo stran dobila tudi predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, sicer podpredsednico Gibanja Svoboda, bi lahko prva zapustila Goloba in ustanovila samostojno poslansko skupino, ki jo sicer morajo sestavljati najmanj trije poslanci, kar pa med 41-člansko posadko največje vladne stranke v državnem zboru gotovo ne more biti kar velik problem.

Anže Logar je s svojo javno tribuno sporočil, da ima veliko večji koalicijski potencial od svojega strankarskega šefa Janeza Janše, ki mu doslej nikoli ni uspelo sestaviti koalicije z SD.

Veliki prijatelj in zaupnik je pred 20. leti prvič v živo videl sveto mesto Jeruzalem. Tisto romanje ga je zaznamovalo in naredilo podobnega Izraelcem, v katerih ni zvijače. (prim. Jn 1,47). Bil je eden izmed petih diakonov takratne mariborske škofije, katerim nekako pritiče absolventski izlet v Palestino. Dolgo časa je bilo potrebno varčevati, da se je nabralo dovolj dolarjev za to častitljivo potovanje v Jezusovo domovino.

Čaščenje svetnikov od nekdaj navdihuje pisano besedo, in tako je še danes. Včasih so bili svetniki ribiči, kasneje so bili bolj v čislih kovinostrugarji, ki so nas vodili v svetlo bodočnost, sedaj lepe misli zbuja sveti Samuel, zaščitnik diplomacije. Pristopi so različni, bolj spretni ga postavljajo v okvir nenavadnih časov, ti pa zahtevajo posebnega človeka, z veliko žigi. Tudi v članski izkaznici Socialnih demokratov. In Slovenija takšnih veličin nima na pretek, niti treh ne, kot ugotavlja drug hagiograf.

Slovenija je majhna, in »vsi vse vemo«, vsi vse slišimo, opravljamo, namigujemo/jo. Notranji nemir v Svobodi daje pogum marsikomu, ki sebe v politiki vidi višje, kot je, tudi v stranki sami.

Kdor je mislil, da bo vzel v roke lopate in obul škornje za prostovoljno delovno solidarnostno akcijo ali kako drugače opravil delovno soboto in s tem opravil svoje – se moti. Napočil je trenutek resnice.

Začela se je politična jesen, kot običajno z zasedanjem državnega zbora in poslanskimi vprašanji premierju in ministrom, a konec političnih počitnic letos skorajda ni bilo opaziti, saj so neurja močno posegla v poletni mir, v običajno oz. želeno poletno brezskrbnost in nas tudi politike niso razbremenila.

Minuli teden je vladajoča koalicija verskim uslužbencem znižala višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost s 100 na 60 odstotkov. Ukinjena je bila uredba, ki jo je na zadnji seji maja lani sprejela tretja vlada Janeza Janše, s katero je določila 100-odstotno kritje prispevkov.

Pavel Rupar je najprej na Novi24TV napovedal ustanovitev stranke, nato pa stopil še pred novinarje – peščico njih.

Najbrž nisem edina, ki je težko čakala, kaj nam bosta ponudila strateški svet in ministrstvo za zdravje, kakšne smernice, kakšne ukrepe. Veliko sprememb so našteli – a da ne gre le za kozmetične popravke?

Slovenski podjetniki so zelo glasno povedali, da morajo pri poslovanju z državo podkupovati birokrate, da hitreje ali pa sploh lahko delajo!? Tako so se prek kluba podjetnikov, ki ga vodi J. Pečečnik, povezali s protikorupcijsko komisijo (KPK), da bi se uprli korupciji.

Po več kot letu dni smo dobili novega generalnega direktorja policije. Po pričakovanjih je vlada na prejšnji teden na ta položaj imenovala Senada Jušića, izbranca notranjega ministra Boštjana Poklukarja.

Zelo se jo bojijo. Evropska poslanka Ljudmila Novak si je prejšnji teden prislužila naslovnico strankarske revije SDS, v kateri so jo označili za razdiralko slovenske desnice, lažnivko in spletkarko.