Zelo se jo bojijo. Evropska poslanka Ljudmila Novak si je prejšnji teden prislužila naslovnico strankarske revije SDS, v kateri so jo označili za razdiralko slovenske desnice, lažnivko in spletkarko.

Naslovna zgodba tokratnega Reporterja je odmevala, še bolj kot v prejšnji številki objavljeni članek o narkomanskem raju v centru Ljubljane.

Na srečo nas ob ujmi in »pametni« oblasti pogosto razveseljujejo športniki. Letošnji Tour de France je bil res nekaj posebnega. Napete boje nam je tu in tam zagrenil Danec Jonas Vingegaard, ki je kmalu po polovici tekmovanja ugnal Tadeja Pogačarja. In skorajda nepremagljivi Pogi, ki nikoli ni kazal izmučenega izraza na obrazu, je tokrat končno postal skorajda naš Primož Roglič!

Anže Logar je vendarle snel rokavice. Konec je leporečja o sodelovanju in povezovanju.

Vladni urad za komuniciranje je izbral agencijo, ki bo zanj merila priljubljenost vlade in še kaj (Ninamedia). Vse tri dokaj izstopajoče agencije – Mediana, Valikon, Ninamedia se v svojih praviloma mesečnih anketah niso kaj bistveno razlikovale, priljubljenost vlade in R. Goloba upada oz. stagnira.

V tednih pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami sem bil nekaj časa v stikih z enim glavnih kadrovnikov bodočega premierja. Kasneje se je izkazalo, da gre za človeka slabega značaja, toda takrat tega nisem opazil, saj je šlo za iskanje predlogov za dva ministrska resorja, o katerih Sončni kralj ni imel posebej dobrega mnenja.

Dolgo precej nemi finančni minister Klemen Boštjančič postaja vse bolj glasen. Prav njemu so mediji in strokovna javnost pogosto očitali, da ne vidi in ne sliši, da državni proračun ni vreča brez dna. Zdaj pa se skorajda vsak dan oglaša, češ da sredstva niso neomejena! Pravi, da moramo vedeti, kaj hočemo in kaj lahko! Zdaj je šele postal pravi finančni minister! Upajmo, da ne prepozno.

Radi bi, da bi bil premier Robert Golob njihova marioneta. Da bi ga čim bolj osamili in z njim manipulirali. Tako kot so pred desetimi leti z Mirom Cerarjem. V Sloveniji poleg uradne oblasti obstaja še vzporedna. Neizkušeni politiki, novi obrazi, so njihov glavni plen.

Da je strankarski šef z najdaljšim stažem med evropskimi političnimi skupinami pred pol leta na zaprtem sestanku poslanske skupine SDS kolegom zaupal, da na naslednjem kongresu ne bo več kandidiral za predsednika stranke, ob tem pa pomenljivo pogledal Logarja, ki je sedel nekaj metrov stran, kaj bo porekel na to, je novica, mimo katere ne moremo.

Ob prvi obletnici slovenske vlade je in je bilo pravzaprav vse povedano, izrečeno, skritizirano: neizpolnjevanje obljub, zaletavost, a energetsko krizo smo vendarle še kar dobro preboleli. In preživeli smo! Tudi vlada je. Premier je sicer zadovoljen s svojim vladanjem, L. Mesec pa se nič ne spreneveda in priznava svojo in vladno neizkušenost. Doslej je bilo kar precej prizanesljivosti, zdaj pa čakamo na rezultate!

Včasih je potrebno bobu reči bob. Logarjeva Platforma sodelovanja je v resnici Janševa platforma sprenevedanja. Speči politični projekt, ki se bo najverjetneje pred prihodnjimi volitvami prelevil v politično stranko.

Urška Klakočar Zupančič je posvojila opico, prva dama državnega zbora poje na prireditvah, boksa v parlamentu, na proslavah pozdravlja ljudi kot nekakšna zvezdnica. Namesto da bi upoštevala protokole, bila premišljena, umirjena, taktna, so njene izjave nebrzdane, nastopi pogosto vzvišeni, v njih ironično obračunava z namišljenimi nasprotniki. Svet okoli sebe dojema kot teater. V svojih javnih nastopih želi biti didaktično jasna, tisto, kar želi poudariti, pospremi z glasovnim crescendom.

Ob Ljubljanici se smuka kopica nutrij. Te v naše kraje niso prispele v družbi brižinskih spomenikov in veljajo za invazivno sorto, ki naj bi se razpasla ter ogrozila avtohtoni živež. Stroka je odločila, da je nutrije treba pobiti. To je splošna praksa EU do kosmatink, ki so po priljubljenosti tam, kjer so podgane in golobi.

Težko je brati in poslušati številne komentarje o RTV, če ste bili del te ustanove več desetletji in zdaj na udobni razdalji spremljate, kaj se dogaja – in »pametujete«! Poznate vse pore, sistem, večino kadrov, miselnost, veste, kako »hiša« diha, kaj misli en del in kaj drugi …

Medije je januarja vznemirilo, da se je premier peljal nepripet z varnostnim pasom. Kot sopotnik je nastopil v kratkem promocijskem videu svoje stranke, posnetim za družbena omrežja. Po razkritju se je premier takoj opravičil in zatrdil, da bo plačal kazen. Video so umaknili s spleta, saj se ne spodobi, da premier promovira kršenje cestnoprometnih predpisov.

Policija je bila na pobudo predsednice državnega zbora zlorabljena za njeno maščevanje psihoanalitiku Romanu Vodebu, ki je v svojem robatem stilu ocenjeval njeno vedenje na funkciji v povezavi s seksualnostjo. Za besede izrečene o Klakočarjevi v oddaji Faktor na TV3 je policija Vodeba oglobila z 250 evri. Se vrača zloglasni verbalni delikt?

Po letu dni vladanja R. Goloba so mediji dobesedno eksplodirali s kritiko njegove vlade oz. njegovih dejanj. Večino nas običajnih državljanov to skrbi. Ni in ni miru! Večina kritike pripisuje ne/uresničevanju obljub? Neobvladovanju RTV? Prepričana sem, da neobvladovanje RTV ni niti najmanj glavni razlog za upad popularnosti vlade.

Pomlad 2026. Relativna zmagovalka parlamentarnih volitev je spet SDS. Novo koalicijo sestavlja predsednik najmočnejše stranke Anže Logar. »Novemu obrazu« slovenske desnice je uspel veliki met. Da je desnica ponovno prišla na oblast, gredo velike zasluge tudi Janezu Janši, ki se je po treh desetletjih umaknil z vrha SDS in tako omogočil svojemu nasledniku, da je stranko tako programsko kot kadrovsko prevetril in jo pomaknil nazaj proti desni sredini.

Radikalizirala se je politika, radikalizirali so se mediji. Do najmočnejših zvočnikov prihajajo skrajneži z enega in drugega političnega pola. Kar je bilo še pred časom abnormalno, je postalo normalno. Levičarski medijski aktivisti so dobili resno konkurenco v desničarskih. Na RTV Slovenija zadnje leto divja prava državljanska vojna v malem, ki jo je v svoji basni Vojna z mediji napovedal prejšnji premier. Janšisti bijejo bitko s komunajzarji. Popravljajo krivice za nazaj, odpirajo prostor. Hvalijo se, da je nacionalka danes bolj pluralna. Da ni več črnih list, da do besede zdaj pridejo tudi tisti, ki so imeli na Kolodvorski zaprta vrata. Televizija je že okupirana, radio še ne.

Življenje je nekakšno odkrivanje Amerike oz. tople vode; v bistvu vse življenje spoznavamo, se učimo, kar so drugi že odkrili. Tako nas tudi oblast vedno znova preseneča – nas razveseljuje ali spravlja v obup!? Ravna premišljeno ali brezglavo?