V času vlade Marjana Šarca je s poslanskega mesta odstopil poslanec LMŠ Darij Krajčič, ker v bližnji trgovini ni plačal sendviča. Veliko hujši očitki, celo kazenska ovadba, danes pestijo poslanca Resnice Borisa Mijiča, a mu še na misel ne pride, da bi odstopil.

K temu ga niti ne pozivajo v njegovi stranki, kajti dobro se zavedajo, da bi zelo verjetno ostali brez enega poslanca. Po 18. členu zakona o volitvah v državni zbor se v primeru, če je poslanec odstopil prej kot v šestih mesecih po potrditvi mandata, opravijo nadomestne volitve v volilni enoti, kjer je bil izvoljen.

Poslanci so si potrdili mandate na prvi seji državnega zbora 10. aprila. Šest mesecev se izteče 10. oktobra. Če bi do takrat Mijič odstopil, bi predsednica države v 15 dneh po ugotovitvi državnega zbora o prenehanju mandata razpisala nadomestne volitve v osmi volilni enot s sedežem na Ptuju.

Kot veleva 19. člen zakona, se glasuje v vseh volilnih okrajih, svoje kandidate za nadomestnega poslanca pa lahko predlagajo vse stranke. Izvoljen je kandidat, ki dobi največ glasov. To pomeni, da bi največ možnosti za izvolitev imel kandidat iz dveh največjih strank.

Na zadnjih volitvah je v osmi volilni enoti največ glasov prejela SDS (32,67 odstotka), nato pa Gibanje Svoboda (27,82 odstotka). Sledili so trojček NSi-SLS, Fokus (8,62 odstotka), Demokrati (7,18 odstotka), Resnica (6,59 odstotka), SD (6,34 odstotka) in Levica-Vesna (3,16 odstotka). 

Tako bi največ možnosti za izvolitev imel kandidat SDS, medtem ko bi bil kandidat Resnice praktično brez možnosti za izvolitev. 

Drugače bi bilo v primeru, če bo Mijič odstopil kot poslanec po 10. oktobru. Takrat bi ga v poslanski klopi naslednji po vrsti iz liste Resnice, to pa je Slavko Moharič, ki je prejel celo več glasov kot Mijič, a nižji odstotek. Mijič, sicer doma iz Ljubljane, je v okraju Gornja Radgona prejel 1044 glasov (8,97 odstotka), Moharič pa v okraju Ptuj 1 1224 glasov (8,05 odstotka).