Na trojnem referendumu so volivci prvaku SDS Janezu Janši prisolili trikratno klofuto, saj je vse po vrsti izgubil, dva celo z več kot 60-odstotno potrditvijo zakonov, na nobenega ni uspel pripeljati niti petine volilnih upravičencev, ki so potrebni za kvorum. Potem ko nam je povzročil okoli 4,8 milijona evrov stroškov, pa jo je še pred razglasitvijo rezultatov ocvrl v tujino, najverjetneje spet na počitnice.

Skoraj na koncu supervolilnega leta smo. Referendumi so prišli na vrsto na koncu, ko se je – tako je bilo videti glede na lokalne volitve – krivulja volilne udeležbe začela spuščati. Janez Janša kot prvi pobudnik referendumov je računal na višji mobilizacijski potencial volivcev stranke SDS, ki bi prišel do izraza ob nižji udeležbi. Kar se ni uresničilo.

O predsedniških volitvah smo v bistvu že domala vsi vse povedali. Zanimiva je morda le še statistika: v prvem krogu so levi in sredinsko levi kandidati dobili 538 tisoč glasov, v drugem je za N. Pirc Musar glasovalo dobrih 480 tisoč volivcev. Desna kandidata sta v prvem krogu dobila 334 tisoč, za A. Logarja pa je v drugem krogu glasovalo dobrih 411 tisoč volivcev.

Trojni referendum je referendum o vladi Roberta Goloba. Sila nenavadno je ta odločitev prvaka SDS opozicije, da svojemu volilnemu telesu daje upanje na zmago, potem ko je bil poražen na aprilskih volitvah in se vlada ni niti konstituirala po svojih predstavah. Kaj bo storil Janez Janša, če ga spet premaga »vzporedni mehanizem«?

Ni se zgodil čudež, predsednica je. Natašo Pirc Musar sta v predsedniško palačo spravila tako Milan Kučana kot Janez Janša. Prvi, ker jo je javno podprl, drugi pa, ker je vseskozi bil za kandidaturo Anžeta Logarja. Volivci so še enkrat volili proti Janši in izvolili Pirc Musarjevo. Predsednik SDS je bil letos že drugič poražen, v nedeljo na treh referendumih pa bo najverjetneje še tretjič. Supervolilno leto bo najbrž tudi letos že tradicionalno končal s počitnicami v toplih krajih. Na Mavriciju se v decembru začne turnir amaterjev v golfu. Prijatelja z jahte ga že čakata za novo partijo.

»Dvema, trem bomo dali odpoved, potem pa bo mir!« je pred državnozborskimi volitvami na nekem predavanju, ki ga je predvajala Nova24TV, grozil programski svetnik RTV Slovenija Slavko Kmetič. Upokojeni strojevodja, ki se nikoli v življenju ni ukvarjal z mediji, kaj šele s televizijo, je bil za programskega svetnika izvoljen v imenu civilne družbe, a ga je skrbno izbrala SDS. Dovolj je bila izkaznica SDS.

Minister za zdravje Danijel Bešič - Loredan niza grehe, kot bi zbiral prtičke. Ideja, kako v zdravstvu skrajšati čakalne vrste, je fiasko leta.

Slovenija je včeraj dobila predsednico. Po 99,99 odstotka preštetih glasovnicah je Nataša Pirc Musar v drugem krogu predsedniških volitev prejela 53,86 odstotka glasov, Anže Logar pa 46,14 odstotka. Na volišča je prišlo dober odstotek (morda celo dva) več volivcev kot v prvem krogu. Nekaj podobnega se je zgodilo leta 2007, ko je bil zmagovalec prvega kroga Lojze Peterle, neodvisni kandidat s podporo vseh treh desnih strank, ki so bile takrat del prve Janševe vlade, saj je Peterle v drugem krogu dobil le okoli 31 odstotkov glasov oziroma štiri več kot v prvem.

Kaže, da bo tokrat kar uspelo spremeniti ustavo. Potrebna večina se bo našla za to in ono spremembo. Volilno zakonodajo smo spreminjali leta, a le malenkosti. Volilni sistem je vsaka stranka skušala postavljati in spreminjati »po svoji meri«, da bi od njega imela čim več koristi. Čeprav manj, je še vedno tako.

Kdo v nedeljo bo boljši: Janšev vajenec Anže Logar ali Kučanova protežiranka Nataša Pirc Musar? Anketarji so poskrbeli za pravo dramo, za enega od njiju se bo v nedeljo zvečer spremenila v toliko večjo tragedijo – predvsem to velja predvsem za favoritko Natašo Pirc Musar.

Ko je prvi pokomunistični poljski predsednik Lech Walesa leta 1995 izgubil volitve, se je vrnil na svoje staro delovno mesto električarja v ladjedelnici v Gdansku, kjer je začel svojo poklicno kariero. Tam sicer ni ostal dolgo, saj je kmalu za tem ustanovil svoj institut in pozneje še svojo krščansko demokratsko stranko.

Vsakokratne volitve imajo svojo vsebino, povedo marsikaj o politiki in o nas. Tokratni prvi krog predsedniških volitev je povedal, da je skorajda polovici državljanov, volivcev vseeno, da jih ne zanima, kdo bo predsednik, četudi je zdaj volilo več ljudi kot leta 2017.

Junija lani se je Robert Golob, takrat še prvi človek družbe Gen I, udeležil prireditve v Šentjerneju in Šmarjeti, s katero je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) počastilo 30. obletnico razglasitve samostojnosti in neodvisnosti slovenske države. Bil je osrednji govorec pri razpravi o zelenem prehodu slovenske energetike.

Po tridesetih letih smo dobili prvega nekdanjega predsednika, ki si želi odmrzniti strankino knjižico. Res je, ni jih bilo veliko, pa vseeno, ta »podnebna sprememba« Boruta Pahorja je na mestu. Stranke so vse bolj na slabem glasu, vsi bi bili neodvisni, že skoraj pregnane so iz lokalne politike. In zdaj se javi nekdo – in to ni kdorkoli – ki pravi, pravzaprav skoraj moleduje: rad bi nazaj rdečo knjižico!

Prejšnji teden je skupina okoli 40 slovenskih intelektualcev večinoma leve politične provenience na vlado naslovila odrto pismo, v katerem predlagajo spremembo slovenske politike do Rusije. Prvopodpisana sta Spomenka Hribar in Aurelio Juri. Vlado kritizirajo, ker »nekritično sledi« enotni politiki EU in Nata pri zoperstavljanju agresiji Rusije na Ukrajino. Strinjajo se sicer, da je Putinova agresija zločinska in neopravičljiva, toda po njihovem se Zahod ne odziva primerno.

Bolj spremljaš medije, manj veš, pri čem si. Dvomi so na vsakem koraku: ne sklepajte pogodb do konca meseca, potem bo vse bolje, pravi premier Golob in napoveduje, da ne bo tako hudo, kot je mislil. Tudi minister Han pravi, da ni skrbi …. Gospodarstvo pa že odpušča delavce, ker naj ne bi moglo plačevati predrage energije; hudo je ne glede na to, če to izkorišča za kadrovsko racionalizacijo. Poleg tega skrajšujejo delovni čas in ponekod pošiljajo delavce na t. i. čakanje.

Ne glede na vse objavljene javnomnenjske raziskave bo prvi krog nedeljskih volitev za predsednika republika edina prava anketa. V fotofinišu volilne kampanje bo prišlo do opredelitve še tistih neodločenih volivcev, katerih glasovi bodo na koncu odločilni, katera dva od treh favoriziranih kandidatov se bosta uvrstila v drugi krog volitev, ki bo 13. novembra. Precej velika verjetnost je, da bo v predsedniški finale uspelo priti Anžetu Logarju, Milan Brglez in Nataša Pirc Musar pa bosta za uvrstitev trepetala do zadnjega.

Ko tole pišem, so otroci z rakom na ljubljanski pediatrični kliniki že videli razvpit filmček boksanja predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič in Deana Zavca, ki je, tudi po raznih spletnih anketah, močno razburil večino prebivalcev.

Zbranih 157.138 podpisov za razpis treh referendumov je poslanec SDS Branko Grims razglasil za zgodovinski dosežek. Zgodil da se je prelomen trenutek v slovenski politiki. Kaj pa bi bil res pravi prelomen in zgodovinski trenutek? Ko bo tisti, ki je bil na referendum potolčen, prevzel odgovornost in odstopil.

Slovenska desnica, ki si jo je uzurpiral Janša, tone vedno globje. Iz leta v leto postaja bolj izrojena. Intelektualce so zamenjali partijski jurišniki, ni več glasu razuma. Ni več nikogar, ki bi Janši nastavil ogledalo.