V bistvu pa zdajšnje vodstvo ni predlagalo pravzaprav nič posebno novega, kar katero od preteklih vodstev že ne bi, le da je vse skupaj precej radikaliziralo. Ukinitev glasbene produkcije? Orkestrov? Velikokrat je bil predlog tudi v razpravi na katerem od programskih svetov. Nekateri pa smo predlagali ohranitev, a da se del – od dobrih sto zaposlenih – polovično zaposli, saj večina dela še kaj drugega zunaj RTV in imajo številne komercialne nastope, tako da tega ali onega orkestra pogosto sploh nismo mogli pritegniti za kakšno programsko zadevo.
Ukinitev drugega programa TVS? Nobene škode, v teh razmerah je tako in tako umetna tvorba. Ker je drugi program preplavljen s športnim programom, bi npr. moralo športno uredništvo biti del drugega programa po zdajšnji organiziranosti? Ukinitev radijskega programa za tujo javnost (radio SI) je bila dolgo na dnevnem redu nekdanjih svetnikov, mislim da je bil največji zagovornik ukinitve svetnik M. Rotovnik. Seveda ni uspel. Enako se je veliko razpravljalo o ukinitvi založniške dejavnosti RTV, o izdajanju – nekoč kaset in plošč – in se ugotavljalo, da je to stran metanje denarja.
RTV potrebuje sanacijo (kar smo zapisali že pred desetimi leti), prestrukturiranje, potrebuje nekaj elementov gospodarskih družb za boljše oz. bolj učinkovito upravljanje, postati mora »vitka RTV« z redno zaposlenim jedrom in možnostjo najetja, predvsem ustvarjalnih kadrov za določene programske projekte.
Ukinitev obeh regionalnih centrov, torej v Kopru in Mariboru, slovenskega programa s tako malo gledalci (400 oz. 700?) in poslušalci, da bi lahko rekli, da delajo za nekaj gospodinjstev. Kakšnih napadov smo bili deležni, ko smo predlagali, da bi več regionalnih vsebin pripravljali za oba nacionalna programa, namesto da kadre, produkcijo in denar porabljajo za nekaj gledalcev; ko pa so v centrali potrebovali prispevke s primorskega oz. štajerskega območja, niso imeli vselej dovolj kapacitet. Zakaj npr. nimata Ljubljana in Dolenjska potem svojega regionalnega programa?
In da imata oba regionalna centra še posebni uredništvi za radio? RTV je v razmerah, ko domala v vseh evropskih javnih servisih že dolgo krčijo sredstva, dokaj razbohotena. V Mariboru je zaposlenih skoraj dvesto oseb (madžarski program je v Lendavi čisto posebej, zunaj tega). TV Koper zaposluje okoli 240 ljudi skupaj z italijanskim programom. Precejšnje razkošje! Ukinitev medioteke? Poleg arhivskih oddelkov radia in TV? Digitalizacija arhivov? Kako daleč so? Proces še ni končan?
Ena večjih rakavih ran RTV so t. i. skupne dejavnosti – okoli 255 zaposlenih. Programski producenti so pogosto govorili, da se vse pripravi na radiu, televiziji, v skupnih službah pa potem zadevo obkljukajo ali pa jo vrnejo. Npr. komercialna služba, služba za javna naročila je tipična! Nobeno naročilo ne gre iz RTV-hiše, če je ne obkljukajo, a nasvetov, kako kaj storiti, praviloma ne dajo niti ne prevzemajo odgovornosti. Vse zahtevnice, iz katerih potem nastanejo naročila, se še vedno pripravljajo »ročno« in se papirji prenašajo iz ene stavbe v drugo, elektronske obdelave ni. Obračun plač, knjigovodstvo!? Da ni to še srednji vek? Zelo malo je elektronske komunikacije.
In če se kje »reže«, se tukaj redko oz. nikoli! Vedno le program. TV-produkcija (280 zaposlenih in 80 v t. i. izvedbi) je organizirana tako, da so zaposleni razvrščeni v izmene – če imajo delo ali ne – če ga nimajo, se jim praviloma »napiše« vzdrževanje. V določenih obdobjih je na TVS veliko vzdrževanja! In kaže, da ga bo še več. In strežniški sistem, ena večjih investicij zadnjih let – dalet – menda še vedno ne deluje ...
Fotografija je simbolična.
Prvi človek RTV Z. Martič ima tudi veliko izkušenj in dela z MMC, ki ga je v bistvu sam soustvarjal. A ni MMC še vedno blizu tega, kar je bil v njegovem času? Tu zagotovo manjka razvojna vizija, a splet je sedanjost, ne prihodnost! Zaposluje pa prek 70 oseb! O kadrovski strukturni neustreznosti sem že velikokrat pisala. RTV ima dovolj zaposlenih, a marsikdo ne ustreza več sodobnemu produkcijskemu in programskemu procesu. In sistem javnega sektorja omogoča, da so nekateri le prisotni, nič ali malo delajo in dobivajo plačo, drugi pa delajo zelo veliko in jih je težko nagraditi, kar povzroča veliko malodušja.
Odločiti se je treba, kaj je programska prioriteta RTV! Ohranjanje jezika, kulture, skrb za manjšine in ranljive skupine; gotovo pa krepitev profesionalnega informativnega programa – strokovno je pri tem TV vedno bolj šibka. In potrebno je ohranjanje dokumentarnega programa.
Premier Golob bo težko dvignil RTV-prispevek ob vsej anarhiji na RTV, kar tudi ne bi bila rešitev, saj je ta zavod, če ostane takšen, kot je, vreča brez dna. Prispeval je dodatno pet, deset milijonov za madžarski in italijanski program … Vedno smo rekli, najprej se je treba notranje urediti, potem lahko zahtevamo. Katerihkoli sprememb s/m/o se v preteklosti lotili, so svet delavcev, sindikati in še kdo porušili oz. bili proti. Če smo »krčili« na TV, drugi niso, radio si je vedno znal izboriti »več«. Zaposluje okoli 310 oseb, televizija pa prek 820. Praviloma se je vedno samo zahtevalo in vztrajalo, da je RTV nekaj samoumevnega, kar pač mora biti. Večinoma so bile le pravice, a dolžnosti? Še vedno je tako.
RTV potrebuje sanacijo (kar smo zapisali že pred desetimi leti), prestrukturiranje, potrebuje nekaj elementov gospodarskih družb za boljše oz. bolj učinkovito upravljanje, postati mora »vitka RTV« z redno zaposlenim jedrom in možnostjo najetja, predvsem ustvarjalnih kadrov za določene programske projekte. Tega sama RTV ne bo zmogla storiti, saj so sindikati, praviloma tudi svet delavcev skorajda vselej proti vsaki spremembi. Da se ne bo uresničilo – RTV bo imela zaposlene, tehnologijo, programa pa vedno manj in bo sama sebe pokopala!
