petar matić dule Svet24.si

Umrl je zadnji narodni heroj Jugoslavije

Urbani6-dec20 Svet24.si

Kmetu s polja ukradli 6 ton izredno cenjenega ...

1674474756-s2f19826-4-1674474742448 Necenzurirano

Janša v ovčji koži dela veliko koalicijo, Pirc ...

54043105780_0d04297a06_c Reporter.si

Golob še vedno z eno nogo v energetiki. Kam bi ...

ilenic Ekipa

Tako se to dela: Slovenski reprezentant zabil svoj...

Cam Revija Stop

Kaj mislite, da se je zgodilo temu dekletu?

max-bilac Ekipa

To je neverjetno: Ali bo Slovenija izgubila še ...

Kolumnisti

Čakalne vrste prikrito ustvarjajo kar zdravniki v javnem zdravstvu sami

Deli na:
Čakalne vrste prikrito ustvarjajo kar zdravniki v javnem zdravstvu sami

Ljerka Bizilj - Foto: Primož Lavre

Najbrž nisem edina, ki je težko čakala, kaj nam bosta ponudila strateški svet in ministrstvo za zdravje, kakšne smernice, kakšne ukrepe. Veliko sprememb so našteli – a da ne gre le za kozmetične popravke?

Izstopa napoved, da naj bi vsi, tudi koncesionarji morali dežurati na urgencah, sicer bodo ostali brez licence. Glede na slovensko prakso in mentaliteto, mi je najprej, žal, prišlo na misel, kako bo najbrž hitro zacvetela kakšna trgovina s potrdili.

Ambulante splošne medicine pa se bodo kadrovsko okrepile? Ampak ne z manjkajočimi zdravniki, temveč s tudi sicer zdesetkanimi medicinskimi sestrami in kakšnim polovičnim administratorjem. Medicinske sestre bodo prevzele nekaj zdravniškega dela. Če bo to reševalo osnovno zdravstvo …

In ministrstvo nas namerava usposobiti za diagnosticiranje po nizozemskem vzoru. Naredili bodo nekakšno nacionalno platformo, ki bo omogočala, da najprej sami preverimo, ali sploh potrebujemo obisk pri zdravniku ali pa se lahko kar sami pozdravimo. To je gotovo vrhunec usmeritev in ukrepov zdravstvenega ministrstva!

Bivši minister S. Fakin je kar javno priznal, da marsikatero čakalno vrsto prikrito ustvarjajo kar zdravniki v javnem zdravstvu sami, da potem lahko cvetijo samoplačniške ambulante, kjer marsikdo dodatno dela!

Že zdaj je v Sloveniji približno tako, da bolniško odsotnost dobi praviloma vsak, ki namigne, da je bolan in ne more delati, tudi nadomestilo med bolniškim dopustom dobivamo kar visoko v primerjavi z drugimi državami. In smo po številu bolniških odsotnosti v evropskem vrhu! Po novem pa bi si s samozdravljenjem še to lahko skorajda sami napisali? Žal je »naša glava« daleč od Nizozemske, predvsem pa bolj spretna pri iskanju lukenj, pri izigravanju …

Če prav razumem bivšega ministra Sama Fakina, zdravniki še zdaj ne vedo, koliko morajo narediti v svojem delovnem času. T. i. glavarinski količniki, ki to nekako merijo, so stari trideset let! In nagrajevanje naj bi temeljilo na kakovosti dela? Kako pa bodo to »izračunali«? Saj še količine dela zdravnikov ne znajo ali nočejo določiti.

Bivši minister S. Fakin je kar javno priznal, da marsikatero čakalno vrsto prikrito ustvarjajo kar zdravniki v javnem zdravstvu sami, da potem lahko cvetijo samoplačniške ambulante, kjer marsikdo dodatno dela!

Foto: Jure Zauneker - Fotografija je simbolična.

A prvi človek strateškega sveta dr. E. Brecelj je zadovoljen! Zagotovo je prvovrstni zdravnik, a ima tudi sposobnosti spreminjati zavoženo zdravstvo? Nekje je omenil, da digitalizacija, evidentiranje zdravstvenih storitev v zasebnem in javnem zdravstvu, česar se je lotil bivši minister za zdravje B. Loredan, zanj ne prinaša kaj veliko. A ni tako preprosto – razkriva potrebne in nepotrebne storitve v zdravstvu, pokaže, kaj kdo dela. Dr. Brecelj je očitno prepričan, da so vsi tako zavzeti in pošteni kot on.

Član strateškega sveta je zdaj tudi Janez Poklukar, ki je bil minister v Janševi vladi, in to ne slab. Očitno ga ni povabil Brecelj, saj je kar pikro namignil, da vsak minister začne zdravstvo postavljati na novo. Zdaj bodo menda samo popravljali, nič reformirali. Bodo primerno ločili zasebno in javno zdravstvo? O tem še sploh kdo razmišlja?

Vlada pa je skupaj s Hrvati zavozila migracijsko politiko. Tisoči prihajajo k nam, ne prek nas, po boljše življenje, Hrvati nam jih pošiljajo kar po cesti in železnici. Še malo, in bodo Italijani in Avstrijci začeli postavljati ograje na meje. Ljudje, ki živijo ob slovensko-hrvaški meji se bojijo iz hiš, otrok si ne upajo samih poslati v šolo, ker se po cestah sprehajajo tujci.

Je res, da so nekje prišli kar na sejo krajevne skupnosti? Ponekod postavljajo vaške straže? In prihajajo predvsem mladi fantje  iz Afganistana, Turčije, Maroka … Težko jim je. Ne morejo pre/živeti v svojih državah, v katerih je gospodarsko in politično razsulo, ki ga soustvarjajo velike sile in navsezadnje tudi Evropska unija.

Na namig krajanov, da naj država ne podira ograj, je predstavnica ministrstva za notranje zadeve na POP TV odgovorila: ampak to ima vlada v koalicijski pogodbi! Dobro, da oblastne stranke niso vanjo zapisale, da bodo ukinile parlament in vlado!

Na RTV je še bolj nemirno, kot se že sicer kaže navzven; ponovljeni razpis za direktorje je še najmanj … Vodstvu RTV so z zakonom in štiričlansko upravo nastavili na poti urejanja razmer in sploh vodenja RTV veliko min. Lahko bi rekli, da se je že začelo!

Predsednik uprave se ne more pogovarjati z nekom, ki želi kandidirati za direktorja (Darjo Groznik)? In problem? Da drugi trije o tem nič ne vedo? Kaj šele bo! Na koncu koncev v bistvu svet odloča o tem, s kom bo delal – pa če je po njegovi meri ali ni. Bojim se, da bo še slabše, kot je bilo.

Na televiziji so in so bile vedno močne notranje bitke, na radiu pa so bili vselej razmeroma enotni. Imeli so in imajo vendarle močnega nasprotnika – televizijo – kar jih že leta povezuje. Medtem ko se na televiziji prepirajo, borijo za resne ali lažne pravice, igrajo igrice, sprožajo »zdrahe«, so radijci dokaj spretni, ker delujejo in uspevajo.

Večinoma jim je uspelo doseči, kar so hoteli – npr. na kadrovskem področju, zaposlovali so lahko praviloma laže kot televizijci, še razrez sredstev med radiem in televizijo je bil na RTV praviloma v prid radiu v primerjavi z razrezom v drugih evropskih javnih servisih.

Radijci so zmagali tudi pri izvolitvi člana uprave, ki je iz njihovih vrst – športni novinar Franci Pavšer. To bo povzročalo predsedniku uprave Zvezdanu Martiču gotovo kar precej sivih las. D. Groznik, ki se poteguje za mesto radijske direktorice – ob Mirku Štularju – bi ta fevd najbrž rahljala, bila je tudi televizijka.

Seveda pa je vprašanje, če se bo uprava in še kdo sploh imel čas ukvarjati z radiem, televizijski nemir bo težko pojenjal, in že kar močno zasidrano nezadovoljstvo na Kolodvorski 4 bo najbrž tlelo še naprej.