Aktualni premier si je v poldrugem letu vladanja nakopal kar precej sovražnikov, postal je največja grožnja njihovim interesom. Kučanovemu krogu ogroža oblast po naslednjih volitvah, gospodarstvenikom dobiček, komunikacijskim agencijam pa posle z državnim sektorjem.
Čeprav je bil dolgoletni menedžer državnega elektropodjetja, Golob na premierski funkciji ne zna balansirati med interesi dela in kapitala. Gospodarsko politiko vlade namreč v veliki meri diktira najmanjša koalicijska stranka – ekstremistična Levica. Na polju državnega gospodarstva pa je Golobov najožji krog prekrižal štrene socialdemokratom (SD), ki so ostali brez nadejanih funkcij in vpliva. Proti Golobu so tako danes skoraj vsi, ki imajo v tej državi denar in kapital. Najbolj vplivni med njimi pa so tako ali drugače povezani s krogi, ki imajo v državi zakulisno politično moč. S tistimi, ki lahko s položaja predsednika vlade Goloba tudi dejansko odnesejo.
Politična zarota proti Golobu se že precej časa kuha v uradu predsednice republike Pirc Musar in bližnjem bistroju Bazilika v Cankarjevem domu, kjer »uraduje« Milan Kučan.
Ni več vprašanje, ali se bo to zgodilo, nejasno je samo še, kdaj in na kakšen način bo do tega prišlo. Golob je preveč zaletav, domišljav in nepredvidljiv, njegova vlada pa neoperativna. O tem, koliko časa ga bodo še pustili na funkciji, krožijo različne špekulacije. Morda bodo točka preloma volitve v Evropski parlament junija prihodnje leto, možno pa je tudi, da bi odletel še prej. Golob hodi po vedno bolj gosto posejanem minskem polju, in pravi čudež bi bil, da bi politično preživel do konca mandata. Največji mini, ki sta mu jo nastavila Milan Kučan in Nataša Pirc Musar, pa sta Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav.
Politična zarota proti Golobu se že nekaj časa kuha v uradu predsednice republike Pirc Musar in bližnjem bistroju Bazilika v Cankarjevem domu, kjer »uraduje« Kučan. Bobnarjeva in Lindav, ki so ju vpletli v dnevnopolitične spopade in jima morda celo obljubili, da bosta po Golobovem odhodu spet dobila visoke funkcije v policiji, pa igrata vlogo »koristnih idiotov«.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar in nekdanji predsednik države in partije Milan Kučan
Kučan je moral prižgati zeleno luč za politično eksekucijo, pri čemer še posebej umazano vlogo igra aktualna predsednica republike, ki na tem položaju še ni eno leto, pa je zakuhala že kar precej škandalov. Še posebno bosa je v zunanji politiki, ki jo je njen predhodnik Borut Pahor imel v mezincu. Pirc Musarjevi zato ne bi škodilo prebrati prihajajoče Pahorjeve knjige, priročnika za politične začetnike s pomenljivim naslovom Zmaga je začetek, kot pa da na kosilih v predsedniški palači posluša nasvete Kučana in Danila Türka.
Podobno kot za Goloba tudi za Pirc Musarjevo velja, da se je na visoki politični funkciji znašla po pomoti. Tako premierja kot predsednico republike namreč druži pretirana samozavest, s katero skušata prekriti svoje politično amaterstvo. Pirc Musarjeva pogosto deluje, kot da je pojedla vso pamet tega sveta, v svoji politični pristranosti pa se niti ne trudi biti predsednica vseh Slovencev. Podanike raje deli po ideološkem ključu, kot jih povezuje, poskuša pa si vzeti tudi več pristojnosti, kot ji na tej protokolarni funkciji pripadajo.
Še več, tako v zakulisju kot tudi že na odprti sceni se vmešava v politične obračune. Do politikov moškega spola naj bi imela še posebno zaničljiv odnos, saj naokrog govori, da je treba »fantke šolati«. S svojo svetovalko Bobnarjevo očitno zdaj »šolata« Goloba. Da med premierjem in predsednico ne bo posebne kemije, je bilo jasno že v kampanji pred predsedniškimi volitvami, saj Golob v nasprotju s Kučanom Pirc Musarjeve ni podprl. »Sveto jezo« nekdanjega šefa partije pa si je prvi človek Gibanja Svoboda nakopal tudi z izjavo, da tudi Kučan včasih ustreli kakšnega kozla.
Pirc Musarjeva pogosto deluje, kot da je pojedla vso pamet tega sveta, v svoji politični pristranosti pa se niti ne trudi biti predsednica vseh Slovencev.
Tako ni nobena politična skrivnost več, da Goloba danes rušita prav Kučan in Pirc Musarjeva. Če ofenziva z Bobnarjevo in Lindavom ne bo uspela (kot za zdaj kaže, ne bo, ker sta se že zapletla pri obtožbah glede zamika aretacije ruskih vohunov), da bi Goloba prisilili k odstopu, lahko uporabijo novo orožje. Ker moč Roberta Goloba temelji na številu poslancev Gibanja Svoboda, ki jih je po odmevni izključitvi Mojce Šetinc Pašek še vedno 40, bodo poskušali razbiti poslansko skupino največje vladne stranke. Danes še ne vemo natančno, koliko poslancev Gibanja Svoboda je v resnici bolj lojalnih Kučanu kot Golobu, gotovo pa jih je kar precej. Sočasno pa se bo nadaljevalo iskanje novega »tehničnega mandatarja«.
V igri naj bi tako po desetih letih spet bila Alenka Bratušek, če ne bodo našli koga drugega. Kočevskega župana Vladimirja Prebiliča pa bodo še naprej pripravljali za »novi obraz« na parlamentarnih volitvah leta 2026.
