Politikom se načeloma ne verjame na besedo. Vse je treba preveriti. Še posebej, ko gre za besedo proti besedi pri političnih obračunavanjih. Kdo govori resnico in kdo laže v spopadu med bivšo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in premierjem Robertom Golobom, (še) ne vemo. Kaj se je v resnici dogajalo v pogovorih za zaprtimi vrati, vesta le onadva in morebitne priče, če so bile poleg. Obtožbe o vmešavanju v delo policije, ki jih je Bobnarjeva izrekla na Golobov račun, se bodo gotovo še nekaj časa razčiščevale, vprašanje pa je, ali se bo tem stvarem sploh kdaj prišlo do dna.
Tako Robert Golob kot Tatjana Bobnar sta politika. Bobnarjeva je bila ministrica iz kvote Gibanja Svoboda. Po razhodu z Golobom je postala svetovalka predsednice republike Nataše Pirc Musar za človekovo varnost. Tako Pirc Musar kot Bobnar spadata v krog nekdanjega predsednika partije in republike Milana Kučana. Slednji se s Pirc Musarjevo v predsedniški palači sestaja na kosilih, s Tatjano Bobnar pa na kavicah v bifeju v Cankarjevemu domu. Na teh sestankih se najbrž ne pogovarjajo samo o vremenu.
Konflikt s predsednikom vlade ima gotovo širše politične dimenzije in najbrž tudi ni naključje, da je po skoraj letu dni ponovno eskaliral. Že ob odstopu Bobnarjeva na račun Goloba ni »šparala jezika«, prejšnji teden pa je svoje obtožbe samo še nadgradila. Tega gotovo ni naredila na lastno pest, za to je morala dobiti zeleno luč.
»Tatjana Bobnar uživa polno zaupanje in podporo predsednice republike pri delu, ki ga opravlja kot njena svetovalka,« so prejšnji teden po odmevnem pričanju nekdanje notranje ministrice v parlamentu sporočili iz urada Pirc Musar. Čeprav se predsednica s to izjavo neposredno ni opredelila do pričanja Bobnarjeve v parlamentu, je svojo svetovalko podprla.
Konflikt Bobnar-Golob je potrebno postaviti v širši politični kontekst. Zanimivo ob tem pa je bilo tudi spremljati odzive, kdo se je postavil na eno ali drugo stran. Pri besednem »raketiranju« Goloba gotovo ni šlo samo za maščevanje užaljene ministrice, ki je lani, potem ko vlada ni potrdila njenega izbranca Boštjana Lindava za direktorja policije s polnimi pooblastili, odstopila s položaja.
Konflikt s predsednikom vlade ima gotovo širše politične dimenzije in najbrž tudi ni naključje, da je po skoraj letu dni ponovno eskaliral. Že ob odstopu Bobnarjeva na račun Goloba ni »šparala jezika«, prejšnji teden pa je svoje obtožbe samo še nadgradila. Tega gotovo ni naredila na lastno pest, za to je morala dobiti zeleno luč.
Rušilni nastop Bobnarjeve v parlamentu namreč ravno sovpada z vse pogostejšimi govoricami v političnem zakulisju, da je Golob skoraj že politično odpisan in da se išče njegova zamenjava na premierskem položaju. O t. i. »operaciji tehnični mandatar« smo preroško pisali že v prejšnji izdaji Reporterja, kar je povzročilo kar precej vznemirjenja na politični sceni. Naj ob tem ponovimo še enkrat: Golobove vlade ne bo zrušil Janez Janša, zrušila, če že, se bo sama ali pa jo bodo iz ozadja zrušili Milan Kučan in tovariši.
Ne bo presenečenje, če bo enkrat prišlo na plano, da je za Bobnarjevo prav Kučan, ki naj bi, kot pripovedujejo naši viri iz SD, zadnje čase izgubljal politično razsodnost in zato iz ozadja za levico vlekel politično destruktivne poteze. Nekateri temu pripisujejo odsotnost pokojnega Janeza Kocijančiča, njegovega dolgoletnega prijatelja še iz študentskih let, kasneje pa enega najtesnejših partijskih zaupnikov, ki naj bi Kučana pogosto »držal nazaj«.
Golob ob tem namreč ni sporočil samo Janši, da »tega filma ne bo videl«, odstopa namreč, to sporoča tudi Kučanu. Premierju je že nekaj časa jasno, kdo mu v resnici »streže po življenju«. Nista to samo Kučan in Pirc Musar, proti njemu rovarijo vsi tisti kapitalski mogočneži in vplivneži, ki pod sedanjo vlado niso dobili »vojnega plena«. Teh pa ni malo.
Goloba na premierskem položaju za zdaj rešuje tudi to, da zanj še niso našli primerne alternative. Kot najresnejši kandidat za tehničnega mandatarja se že dlje časa omenja predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. Čeprav zagovarja bolj desna stališča, v resnici sploh naj ne bi bil desničar, lahko slišimo v zakulisju slovenske levice, kjer ne pozabijo poudariti, da gre za sina nekdanjega člana Jankovićeve uprave v Mercatorju Stanislava Brodnjaka.
Politični pedigre naj bi imel že pravi, a naj bi bil preveč »mahnjen na denar«, zato vztrajno zavrača snubce, ki ga poskušajo zvleči v politiko. Glavna ovira je namreč prenizka plača predsednika vlade, ki je v primerjavi s prejemki, ki jih zadnja leta dobiva Brodnjak na vrhu NLB, prava revščina.
Ker nimajo še alternative, bo Golob na funkciji predsednika vlade gotovo še nekaj časa. Z »gverilskimi akcijami«, kot je bila Bobnarjeva, pa ga bodo poskušali še bolj politično oslabiti. Da bo podpora tako Gibanju Svoboda kot vladi v javnosti še bolj upadla in tako dobro načela legitimnost sedanji oblasti. Še dodatno zamero pa si je Golob gotovo nakopal prejšnji teden, ko so iz Gibanja Svoboda izključili poslanko Mojco Šetinc Pašek, ki sodi v najožji Kučanov krog.
To potezo bi lahko razumeli tudi kot vojno napoved Kučanu. Golob ob tem namreč ni sporočil samo Janši, da »tega filma ne bo videl«, odstopa namreč, to sporoča tudi Kučanu. Premierju je že nekaj časa jasno, kdo mu v resnici »streže po življenju«. Nista to samo Kučan in Pirc Musar, proti njemu rovarijo vsi tisti kapitalski mogočneži in vplivneži, ki pod sedanjo vlado niso dobili »vojnega plena«. Teh pa ni malo.
Tako se je minuli teden na slovenskem političnem prizorišču spet začela vojna. Na levici se med sabo tokrat obstreljujejo z najmočnejšim orožjem. Kot v Izraelu in Gazi.