Gre tudi za interesne skupine, rentnike, ki so v ozadju izjemno dobro organizirane za sistemsko črpanje javnega denarja. Ugnezdijo se v državna podjetja, ki jih upravlja politika, obenem pa med nezakonitim lobiranjem vsiljujejo spremembe zakonodaje.
Pravzaprav ni nič novega, kar se ne bi dogajalo že za časa vlade Mira Cerarja. Po enem letu vodenja izvršne oblasti je profesor prava omenjal »neke centre moči«, ki jih seveda ni opredelil. Razumel jih je v kontekstu nasprotovanja spremembam, ki jih snuje vlada. Takrat je šlo za privatizacijo Telekoma in različne interese v SDH.
Cerar je namigoval na skrite sile, ki rušijo vlado. Tudi takoj po odstopu je dejal, da delujejo krogi, ki želijo »na vsak način ustaviti prihodnji razvoj Slovenije«. Leto pozneje, ko že nekaj časa ni bil več predsednik vlade, bil pa je zunanji minister, je dejal, da se vse vlade srečujejo z zakulisnimi centri moči.
Izpostavil je »kapitalske centre moči in druge interesne skupine, ki zelo vplivajo na politiko«. No, nekateri analitiki so menili, da je za izjemen uspeh lahko hvaležen tistim, ki so ustvarili za to vse potrebne okoliščine. Tako kot so mu pomagali, mu podporo tudi zlahka umaknejo – in njegova fantastična zgodba so bo sesula kot hiša iz kart.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
