Sestavljalo se je izrazito etatistično vlado, ki bi ohranila pozicije interesnih skupin, posledično skrbela za njihove rente in pri tem vzdrževala nestabilnost slovenskih institucij.

Nedavno je slovenska policija, seveda s svojim vodstvom na čelu, počastila svetovni dan policije. To je vsekakor priložnost, da se ozremo na delo slovenske policije in premislimo o tem, kako je učinkovita, operativna in odporna proti korupciji.

Včeraj je napočila ura resnice za Janeza Janšo in njegovo SDS. Po večtedenskem cincanju se je končno moral soočiti z politično realnostjo in se vprašati, kako naprej.

V čem je fora, da 52 rdečih poslancev ne more sestaviti vlade, da se zbujajo kot sredinski politiki, se skregajo kot muhaste najstnice in se izločajo iz strank, da hodijo do predsednika države in prosijo za še kak dan več, da razlagajo, da sestavljajo vlado samo za pol mandata?

Gregor Preac, kolumnist

Meščevi Levici je treba preprečiti vstop v prihodnjo vlado, saj želi ta stranka Slovenijo spremeniti v novo Venezuelo.

Novi vladi ni treba početi nič drugega razen tega, da uniči ali neučinkovitost ali korupcijo v Sovi, policiji in na tožilstvu, privatizira in začne sproščati regulativni okvir za tiste, ki so tveganja pripravljeni sprejeti in ustvarjati nova delovna mesta.

Tonin se ne bi smel čuditi bornemu izkupičku na volitvah. Ker je še predober glede na vse, kar ta stranka počne že celotno tranzicijo!

Gre za od ljudi odtujene kalkulante, branilce lastnih rent in ljudi, ki na ulici nič ne štejejo, za nikogar ne obstajajo in nič niso. Zgolj njihov napuh je tisti, ki jih žene v iluzijo, da morajo nujno spregovoriti in nas razsvetliti.

Nedavne volitve so pokazale marsikaj, predvsem pa je postalo zelo očitno tisto, o čemer se v javnem prostoru niti ne razpravlja. Gre za to, da je levica postala izjemno nestabilna tvorba brez prave vsebine, nasičena z amaterji in nekompetentnimi kadri.

Drugo plat svojega starega obraza je Janez Janša razkril s programom SDS za letošnje volitve, v katerem se v veliki meri vrača k svojim starim socialdemokratskim koreninam.

Če bi Boško Šrot obstal, bi Reporter ne preživel. Proti taki sili se preprosto ne bi bilo mogoče boriti. Gospodarska kriza 2008 je pometla s Šrotom: danes bere Reporter v celici na Dobu.

Je sistem res stabilen, če predsednik vlade molči, ko se guvernerju grozi s smrtjo?

Kdo pa so vendarle politiki, da nam bodo diktirali, kaj lahko pišemo in komentiramo in česa ne, s kom lahko naredimo intervju in s kom ne, s kom lahko gremo ali ne na kavo.

Grožnje guvernerju in njegovi družini in popolna nedotakljivost banksterjev so posledica stanja duha, ki so ga ustvarili mainstream mediji.

Ugotovil sem, da so anomalije tudi v Cerkvi, pedofilija, gejevski škandali, ekonomske mahinacije …, toda preventivno in kurativno jih je mogoče preprečevati le na en sam način: s postom in molitvijo.

Marjan Šarec prehiteva po levi in desni. Ker nima programa in govori tisto, kar večina želi slišati.

Janez Drnovšek, ta pogosto molčeči mož z doktoratom, se je v otroštvu podil po istih kisovških gričih in dolinah kot jaz. Le da dobro desetletje pred mano.

Konec februarja smo bili prisiljeni množično spremljati reminiscence o Drnovšku, času njegove vlade in njegove velike transformacije v svet onkraj racionalnega, torej v dimenzije, v katerih danes dejansko prebiva velik del Cerarjeve vlade.

Paradna revija Foruma 21 Ona plus je poskrbela za presenečenje. V velikem intervjuju, napovedanem že na naslovnici, Tanja Gobec razloži, kako da je oni nesrečni oktobrski večer v Odmevih vzela toliko protibolečinskih tablet, da ji je zameglilo vid, in smo gledali, videli, kar smo pač videli.