Janša vse bolj bluzi o rekonstrukciji vlade in se že vidi na premierskem stolčku, čeprav ga podpira vedno manj volivcev in je eden najbolj osovraženih politikov. Janše to seveda nič ne gane, saj živi v svojem čunga-lunga svetu. Domišlja si, da je Šarčeva vlada mrtva na kratek rok in že napoveduje, kako bomo imeli boljše življenje, ko bo on prevzel oblast.

Nedavno dogajanje v Cankarjevem domu med predstavitvijo knjige Prvi spol psihologa Romana Vodeba kaže podobo Slovenije, ki je daleč od podobe države, kakor smo si jo slikali, ko smo se osamosvajali.

Ker smo se davkoplačevalci znebili večinskega dela najškodljivejšega državnega premoženja, to je državnih bank, je življenje postalo prijetnejše. Nikoli več ne bodo omrežja in banksterji prevalili stroškov svojih goljufivih shem na davkoplačevalce.

Mediji se na veliko ukvarjajo z domnevno Šarčevo ljubico in njeno zaposlitvijo, ne pa s Šarčevimi škodljivimi dejanji, s katerimi nas lahko vse spravi na kant.

Človek bi po desetletjih popolnoma neuporabnih regulatorjev, ki so jih označili guvernerji Arhar, Gaspari in Kranjec, in po desetletjih, ko je bila Banka Slovenija servilna služkinja banksterjev, pričakoval, da se bo s kolosalnim kolapsom banksterskega omrežja začelo novo obdobje pri bančnem regulatorju.

Kučan je povsem izgubil kompas. Redno se cmera nad naraščajočimi razlikami med bogatimi in revnimi, v resnici pa še iz časov komunizma drži štango najbogatejšim Slovencem.

Bralcem se že vnaprej opravičujem za naslov kolumne in predrznost, s katero naslavljam luko dončića slovenske politike, prvega izdelovalca klobas koalicije in kamniškega čudeža, čigar imena nisem vreden izgovoriti.

V bolestni želji, da bi ponovno prevzel oblast, Janša že izgublja razsodnost. Vedno bolj se obnaša protislovno, saj so njegove izjave in dejanja bodisi v popolnem nasprotju z njim samim ali – še huje – v nasprotju z resničnimi dejstvi.

Kučanovo moraliziranje ob zagatah španske demokracije in evropskih (ne)odzivih nanjo je del strategije ustvarjanja defetističnega ozračja in odvračanja državljanov od demokracije, da bi lahko globoka država še bolj zlorabljala državo za svoje cilje in koristi.

Vtis o Šarčevi vladi po nekaj več kot letu dni upravljanja države je daleč od tega, da bi bil navdušujoč.

Ob napovedanem razhodu Meščeve Levice s Šarčevo vlado bi morali vsi odpreti šampanjce. Prej kot gredo stran, bolje za Slovenijo!

Zgodba o ureditvi pravnega varstva imetnikov podrejenega dolga, ki je bil s sanacijo bančnega sistema izbrisan, počasi dobiva epilog.

Odkar je Janša spoznal, da bo v bližnji prihodnosti zelo težko postal premier, je dokončno odvrgel masko in pokazal svoj pravi obraz.

Milena Miklavčič, pisateljica in publicistka

Direktor Sove je predsednika vlade v kratkem času, zaradi neobvladovanja najbolj osnovnih tveganj, namočil trikrat zapored. Če to ni dovolj za odhod, je Šarec zrel za oblazinjeno pisarno v varnem zavetju tablet.

Ob najnovejših aferah Marjana Šarca in Zorana Jankovića je Kučan znova pokazal, zakaj bo šel v zgodovino slovenske politike kot politik brez kakršne koli politične in moralne integritete, ki je sicer značilnost velikih državnikov in pravih vodij. Ko gre za afere Šarca in Jankovića, se kot po navadi naredi neumnega, skrije v mišjo luknjo in počaka, da gre medijska nevihta mimo. To je Kučan – politik dvojnih meril, brez hrbtenice in minimalne integritete!

Ko ostane nek narod, država ali kar cela civilizacija brez volje do moči, ko se neha truditi za svoje interese, je zanjo značilno, da vse kar počne, dela napačno. Slepota za dejstva in nesposobnost za pravilno ukrepanje postaneta pravilo. Taka pot ukrepanja vodi spiralno navzdol, v izgubo moči, v nepomembnost in odvisnost od močnejših.

Dr. Boštjan M. Turk, politični analitik in publicist

Na desnici nenehno lovijo lastni rep in uporabljajo metode ulice, zaradi katerih so sami padli. Drugim očitajo svinjarije in pomanjkanje legitimnosti, a je tudi sami nimajo, saj protestirajo proti tistemu, kar so pred tem sami počeli – in zaradi tega tudi opleli!

Dr. Drago Karl Ocvirk, religiolog