Bo pač vodil manjšinsko vlado, ki je zdaj glavni hit poletja v levih dominantnih medijev. Nato se bo morda svojemu stolčku odpovedal v korist koga drugega ali tretjega. Da pač ostane v parlamentu, v vladi, dobi kakšno ministrsko mesto ali kako drugo funkcijo. Ali pa gre spet na lokalne volitve jeseni za župana v Kamniku in spet zasede svoj stari županski stolček.
Saj se je norčeval po tviterju prejšnji teden, da september prinaša ohladitev! Kot klovn pač, ki vse najhujše napake obrne na šalo. Tako je Šarec še nedavno kategorično zavračal možnost manjšinske vlade, prejšnji teden pa se mu je ta ideja kar na lepem zazdela v redu. Saj izraza bojda ni treba jemati dobesedno – ker Šarec dobesedno misli le s prevaro.
Šarčevo klovnovstvo podpirajo levi dominantni mediji, ki njegovo politično prevarantstvo branijo kot edino pravo rešitev. Novinar Večera Uroš Esih je šel celo tako daleč, da je Šarčevo prevaro volivcev z manjšinsko vlado izenačil z dvigom politične kulture. Saj tako baje delajo tudi v tujini! Seveda, ker levim dominantnim medijem in njihovim stricem iz ozadja Šarčeve prevare vsaj zaenkrat ustrezajo.
Šarec je najprej grdo prevaral neodločene volivce, ki jih je na predvolilnem kongresu LMŠ nasankal s predvolilno parolo »ne Kučan ne Janša«. Po volitvah je meni nič, tebi nič kot za šalo prelomil predvolilno obljubo in s koalicijskimi pogajanji prešel na parolo »ne Janša in da Kučan«. To priča tudi njegovo zbliževanje z Meščevo Levico, ki je Kučanu po programu najbližje in je za Kučana oh in sploh. Meščeva Levica pa Kučanu in njegovemu omrežju vrača uslugo z zahtevo, da je potrebno iz gradnje drugega tira izključiti tuji kapital. Ker pač Levica dela za gradbeni lobi iz Kučanovega Foruma 21!
Ker se Kučan s svojim interesnim omrežjem na vse kriplje otepa predčasnih volitev, si je zdaj izmislil najboljšo rešitev zase in svoje interesno omrežje pod šifro »projektna vlada«. Gre za vlado z omejenim rokom trajanja – dokler ne izpolni »ključnih projektov«, v prvi vrsti zagotovi izvedbo drugega tira za podjetja iz omrežja Foruma 21. Tako imamo danes déjà vu iz leta 2013, ko je bila Kučanova »projektna« premierka Alenka Bratušek.
Levica je najšibkejši člen v Šarčevi nemogoči koaliciji
Danes takšne »projektne vlade« ne potrebujemo, saj se razmere v Sloveniji in svetu bistveno razlikujejo od tistih v letu 2013. »Projektna« vlada Bratuškove je nastopila v katastrofalnih gospodarskih in socialnih razmerah, ko je bila Slovenija pred finančnim zlomom. Kriza je bila na višku, banke potopljene, brezposelnost rekordna, veliko nezaupanje finančnih trgov v Slovenijo in vsesplošni pesimizem okoli nas. Danes je povsem drugače: smo v obdobju gospodarskega razcveta in brez izrednih razmer.
Zakaj bi torej potrebovali projektno vlado, če je Meščeva Levica proti ključnim projektom na čelu s privatizacijo NLB, ki jo je obljubila že vlada Bratuškove? Aja, zato da lobiji blokirajo prodajo NLB?! In da bi Kučan in njegovo omrežje določila rok trajanja Šarčeve projektne vlade? Kot pri Bratuškovi, h kateri se je 2014 Kučan sprehodil na Gregorčičevo in je po dobrem letu nepričakovano odstopila s premierskega mesta. Ta teden pa je Bratuškova kot zvesta Kučanova marioneta pozvala Kučanovo stranko Levico, naj vstopi v Šarčevo koalicijo. Res, kakšna predstava za naivno občinstvo!
Manjšinska vlada je v resnici prevara, ker gre za kratkoročni projekt interesnih skupin in lobijev za izgradnjo drugega tira in blokado privatizacije NLB.
Ker v sili še hudič muhe žre, Šarec zdaj klečeplazi pred ekstremistično Meščevo Levico. Levica je najšibkejši člen v Šarčevi nemogoči koaliciji, saj hoče Mesec vladati in hkrati ne biti v vladi ter obenem odločati o glavnih »projektih« in ne biti za nič odgovoren. Samooklicani Meščevi revolucionarji se obnašajo kot izsiljevalci iz otroškega vrtca.
Njihova edina politika je izsiljevanje – da mora biti vse po njihovo, da morajo vsi skoraj sto odstotno podrediti programu njihove stranke, da bodo v Levici za vse zaslužni, če bi se slučajno dobro izšlo, in za nič odgovorni, če bi vse šlo po zlu. Za ekstremiste iz Levice velja slogan: my way or the highway. Vse bo po moje ali pa nič! To velja tudi za predloge in pripombe Meščeve Levice h koalicijskih pogodbi, ki so pricurljali v javnost prejšnji teden. Ti so povsem zavoženi, saj želi Levica z njimi Slovenijo spremeniti v drugo Venezuelo.
Levica želi s svojimi zahtevami iz koalicijskih pogajanj zrušiti vse, kar se je naredilo in reformiralo v samostojni državi. V svoji ideološki zaslepljenosti gredo celo tako daleč, da bi prepovedali izraze kot »birokratske« in »administrativne« ovire. Levico moti celo turizem, ki je v Sloveniji ena najpomembnejših gospodarskih panog. Kot Mesca moti slovenski izvoz pod šifro »Ahilova peta«!
Levica se kakopak ne meni za ekonomsko realnost, temveč zahteva višje plače, pokojnine in socialne transferje v skladu s svojimi zablodami. Mesec bi po predlogih iz koalicijskih pogajanj totalitarno celo predpisoval, koliko prašičjega mesa naj pojedo Slovenci in da morajo jesti čim več sadja in zelenjave! Levica se zavzema za vrnitev zakona ulice iz časov Semoličevega izsiljevanja, saj zahteva spremembo referendumske zakonodaje. To je glavni projekt Levice za »projektno vlado« – totalna destabilizacija in uničenje Slovenije.
Za Meščevo Levico razen levih dominantnih medijev dela tudi čas. Šarcu in njegovim koalicijskim partnerjem vedno bolj teče voda v grlo. Roki se iztekajo, zato morajo koalicijsko godljo rešiti za vsako ceno in javnosti kot rešitev ponujajo manjšinsko vlado, ki jo dominantni mediji prodajajo kot suho zlato. Manjšinska vlada je v resnici prevara, ker gre za kratkoročni projekt interesnih skupin in lobijev za izgradnjo drugega tira in blokado privatizacije NLB.
