Konec aprila, ravno v prvem delu stalinističnih komemoracij, nas slovenski medijski delavci vedno znova navdušijo s svojim nekakšnim praznikom, ko se spomnijo na vse medijske pritiske, ki so jih doživeli v minulem letu.

Udba je vzpostavila omrežje med duhovščino, ki je imela težave s istospolnostjo, oz. tisti, ki so imeli pedofilska nagnjenja, so postali njeni redni sodelavci.

Pred nedeljskimi volitvami v Evropski parlament imamo v Sloveniji katastrofalno politično izbiro.

Za Janšo se ves svet vrti okoli Janeza Janše. Zato ne opazi, da se je Slovenija oddaljila od EU in njenih vrednot tudi zaradi njega in njegove SDS. Prejšnji teden je na predvolilnem posvetu Zbora za republiko ugotavljal, da ima Slovenija težje delo kot druge članice EU, saj se še vedno ni zavezala evropskim vrednotam, temveč da goji dediščino propadlega totalitarnega komunizma. Pri tem je verjetno mislil tudi nase in na svojo SDS?

Civilna obveščevalna služba Sova je nekompetentna kloaka tretjerazrednih analitikov in profesionalnih deviantov.

Predvolilni šov »Kdo bo novi bruseljski milijonar« je v polnem zagonu. Kandidati se na predvolilnih soočenjih grebejo za milijon evrov, da bi si zagotovili lagodno življenje na visoki nogi za malo dela in še manj odgovornosti.

Ljerka Bizilj, novinarka

Slovenska politika in obveščevalci so pripravljeni prisluškovati vsem. To morda niti ni tako neobičajno. Bolj neobičajno je, da so pripravljeni prisluhe objavljati, in to kar v prevladujočih medijih.

Janez Turinek, duhovnik. o svojem kolegu ihanskem župniku, ki je pokazal ogledalo sezonskim vernikom

Poslovanje s Švico ni nikakršen prosti trg, je zgolj mehanizem za spodbujanje in prikrivanje kriminala v Sloveniji. Večino tega, kar je finančni kriminal, ima namreč zavetje pri švicarskih bančnikih in politikih. Če menite, da sta Hrvaška in Madžarska problem, se motite, ključ je v Švici, vedno je bil.

Poslanka Levice Violeta Tomić je v nebo vpijoči primer politične dvoličnosti in nenačelnosti, ko pred volitvami v Evropski parlament eno govori raji in dela nekaj povsem drugega.

Janez Turinek, duhovnik

Revija Mladina že nekaj časa ne velja za kakšno posebno medijsko uspešnico. Celo več, če odštejete nepremičnino, v kateri domujejo, gre realno gledano za podjetje, ki trg zalaga z edicijami, ki večinoma niso tržno zanimive, pri čemer je zelo očitno, da je kontrola stroškov izjemno slaba.

Z Žigo Turkom je preprosto vse narobe. Domišlja si, da je veleintelektualec, nekakšen slovenski Jordan B. Peterson, in celo politik novega kova, slovenska različica Emmanuela Macrona. A je Turk zelo daleč od obeh omenjenih, saj ne premore trohice načelnosti.

Udbovec Zemljarič bi leta 1974 lobistu Zemljariču iz leta 2019 puščal kri, ko bi lobist Zemljarič že ležal obnemogel na tleh, bi ga še poscal.

Ideolog nove politične stranke Domovinska liga – DOM Bernand Brščič je politik, od katerega se človeku obrne želodec.

Poleg razkritja, da so Anton Rop, Marjan Rekar in Janez Zemljarič, ki so nekoč vsak po svoje obvladovali državne in paradržavne strukture te države, stopili na radar, ko so ustanovili podjetje Carantanium, je skoraj napol opazno po STA v javnost prišla tudi novica, da policija po usmeritvah tožilstva nadaljuje preiskavo v primeru Farrokh.

Po šestih mesecih Šarčeve vlade lahko trdimo, da se že precej dobro kažejo obrisi tega, kar prihaja. Od te vlade najbrž ne gre pričakovati kakšnih posebnih strukturnih prelomov, poleg tega, če ekonomija zdrži do konca njegovega mandata in bo na voljo dovolj proračunskega denarja za redistribucijo, se bo verjetno ljubezen naroda do predsednika vlade nadaljevala.

Skrivnost javnomnenjske priljubljenosti Marjana Šarca in njegove vlade je banalna. Premier s svojo vlado igra pudlja Meščevi Levici v zameno za medijsko podporo dominantnih medijev.

Odslej bom Marjana Šarca v znak ponižnosti pred 70 odstotki Ninamedie nazival le še predsednik vlade ali Presvetli.