Oboji, tako Kučanovi kot Janševi mediji, lastno propagandno in napade na politične nasprotnike razglašajo za kvalitetno in pluralno novinarstvo ter odraz svobode medijev, medtem ko kakršno koli kritiko svojih vodij, na desni Janše, na levi pa Kučana ali širše njegovih favoritov, obravnavajo skrajnje sovražno in vršijo različne pritiske, tako javne kot zakulisne. Za oboje so dobri novinarji le tisti, ki so družbeno-politični delavci za njihovo ideološko opcijo, sicer jih je treba zbrisati z obličja zemlje.
V slovenskem medijskem prostoru je takorekoč nemogoče delovati v javnem interesu, to je pisati neodvisno in kritično do političnih ali ekonomskih centrov moči na levici in desnici. Ker mi urednik Reporterja Silvester Šurla dopušča kritičnost do levih in desnih, sem na silovitem udaru tako jaz kot tudi revija.
Ko sem pisala kritično o Kučanu, sem bila deležna napadov in pritiskov njegove medijske propagandne mašinerije, njegovih »intelektualcev« ali Kučana osebno. Slednji mi je lani celo osebno odgovoril s pismom v Reporterju, osebno me je nekaj let nazaj lažno demantiral v Studiu City. V Kučanovem imenu so me napadali njegovi novinarji, denimo Kučanova medijska gurujka Ranka Ivelja ali po letošnjih volitvah novinar Slavko Bobovnik, ki se je cmeral po tviterju in štel, kolikokrat da sem omenila Kučana.
Kot komentatorka na POPTV v letih 2010–2013 sem bila deležna rednih pritiskov zaradi kritičnosti do Kučana ter zlasti njegovih dveh izbrancev Alenke Bratušek in Danila Türka. Kučanova »intelektualka« Svetlana Slapšak me je dolga leta šikanirala zaradi kritičnosti do Kučana in njegovih favoritov, me ožigosala za fašistko z Reporterja in zahtevala, da se me odstavi z uredniškega mesta ISH publikacij. Čeprav so knjige, ki sem jih uredila, prejele številne nagrade, tudi Sovretovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada.
Povsem enako velja za Janšo, ki je v njegovi desni medijski propagandni mašineriji (Nova24TV, Demokracija, Politikis in cerkveni mediji) zaščiten kot kult osebnosti in katera se na vsako kritiko Janše odzove s silovitimi napadi. Za discipliniranje drugačnega mnenja uporabljajo tudi tviter – od samega Janše do njegovih poslancev in podpornikov.
Na to sem opozorila v svoji zadnji kolumni o Janši Čas je, da se Janez Janša pogleda v ogledalo! in zgodilo se je natanko to. Čeprav sem v kolumni opozorila, da je v javnem interesu, da se v Sloveniji ciklično menjata levica in desnica na oblasti, to pa da ni možno predvsem zaradi Janše, ki je počistil vse na desnici in zato nima s kom sestaviti koalicije. Zaradi tega sem bila deležna frontalnega napada na Janševem mediju Nova24TV, katerega glavni namen je medijska čistka na desnici, utišanje vseh kritik o Janši in uničenje Reporterja kot konkurenčnega desnega medija.
To seveda ne preseneča, saj je urednik tega medija Jože Biščak. Kot Janšev zvesti družbeno-politični delavec je Biščak šel tako daleč, da je na portalih Kavarna Hayek in Nova24TV zagovarjal pravico do rasne diskriminacije, ki je po ustavi prepovedana! Hkrati meni odreka ustavno zagotovljeno pravico do svobode izražanja, ker sem si drznila kritizirati njegovega vodjo.
Peter Jančič je še eden od Janševih propagandistov in utelešenje lažnih novic. V svoji ideološki zaslepljenosti Jančič očitno sam verjame svoji propagandi, zato se čuti poklicanega, da mi v imenu svojega vodje ukazuje, kako naj pišem. Res, kakšen novinarski fake news podn!
Za mojo likvidacijo z Reporterja se že nekaj let zavzemajo tudi poslanci SDS in njihovi visoki predstavniki – od tviteraških napadov nekdanjega generalnega sekretarja obeh Janševih vlad Boža Predaliča do novopečenega poslanca Dejana Kaloha, ki je že 2016 zahteval moj odhod z Reporterja. Ob moji zadnji kolumni o Janši so poslanci SDS kar tekmovali, kdo mi bo bolj kratil pravico do svobode izražanja in se tako prikupil ljubljenemu vodji – od Zvoneta Černača, Žana Mahniča do Branka Grimsa.
Neposredni pritiski Janše in poslancev SDS na moje kritično pisanje v Reporterju so najbolj eklatantna oblika političnih pritiskov na avtonomijo medija, ki je zaznamovala totalitarni komunistični režim. Proti komunizmu se domnevno borijo v SDS, v resnici pa so po medijskih pritiskih dediči komunistov.
Slednji je po tviterju ukazoval, kako naj pišem, da bo SDS po zgledu poljske desnice prevzela oblast! Neposredni pritiski Janše in poslancev SDS na moje kritično pisanje v Reporterju so najbolj eklatantna oblika političnih pritiskov na avtonomijo medija, ki je zaznamovala totalitarni komunistični režim. Proti komunizmu se domnevno borijo v SDS, v resnici pa so po medijskih pritiskih dediči komunistov.
Enako kot za leve in desne medije velja tudi za Kučanovo ali Janševo novinarsko društvo. Vedno imata v vodstvu nastavljene svoje ljudi, ki se nikoli ne dvignejo v bran javnega interesa v medijih, temveč zgolj ščitijo politične in ekonomske interese Kučanovega ali Janševega omrežja moči. Zato se novopečeni predsednik Združenja novinarjev in publicistov in bojda teoretik medijev, Matevž Tomšič, ni oglasil ob političnih pritiskih SDS na Reporter in name, niti pritiskov ni obsodil, ker se z njim bodisi strinja ali pa oportuno molči.
To je očitno medijski pluralizem in neodvisnost novinarskega dela, o katerem je Tomšič blebetal ob nastopu funkcije? Ker je pač Tomšič v službi desnega medijskega enoumja in so zanj pluralni zgolj tisti mediji, ki so povsem nekritični do Janše in SDS. Molči tudi podpredsednik tega združenja, Jože Možina, ki se razglaša za veliko žrtev medijskega pogroma levice. Ne obsodi pa medijskega pogroma Janše in SDS nad mano. Ker je pač Janševo novinarsko združenje le zrcalna podoba Kučanovega društva novinarjev.
Kučan in Janša vsak s svojo propagandno medijsko mašinerijo sistematično onemogočata osnovno poslanstvo medijev, ki morajo biti pluralni in neodvisni od vseh političnih in ekonomskih centrov moči, kritični do vseh politikov ne glede na ideološko usmerjenost. Politiki so javne osebnosti in zato morajo biti predmet javnega nadzora medijev.
Ker kot kolumnistka Reporterja pišem neodvisno in sem enako kritična do levih in desnih politikov, sem tarča napadov in pritiskov Kučanove in Janševe medijske propagande. Pritiski Kučanovega in Janševega medijskega omrežja imajo isti cilj, da sem me disciplinira, utiša in spodi z Reporterja. Kučan in Janša se končno strinjata vsaj v enem: ukinimo Majo Sunčič!
